Poletna vročina ni bila ovira za revirne lovce iz Dobrave, ki so postavili novo prostostoječo
prežo

V LD Dobrava v Slovenskih goricah že desetletje in pol načrtno gradijo, vzdržujejo in
popravljajo visoke prostostoječe preže. Vsako leto v družinskem proračunu namenijo del
sredstev za dve novi preži in nekaj denarja tudi za popravila obstoječih. Že pred časom so se
odločili, da bodo iz lovišča odstranili vse dotrajane preže, ki so bile postavljene od drevesih
in so bile nefunkcionalne. Poleg tega niso bile več v sozvočju z ekološko naravovarstveno
doktrino, katera je v tem 36 – članskem kolektivu zelene bratovščino eno od poglavnih načel
pri upravljanju z loviščem.
Novo prežo sta izdelala lovska čuvaja in tesarsko – mizarska mojstra Danijel Hojnik in Vlado
Steinfelser, postavitev pa je vodil revirni vodja Dobrave in lovski čuvaj Jure Toš. Pri
postavitvi so pomagali Božo Slukan, Srečko Perko in starešina Franc Slekovec. Z lovci je bil
tudi velik prijatelj zelene bratovščine prof. Jožef Sedonja, sicer strokovnjak Zavoda za
varstvo narave, ki sodeluje z LD Dobrava pri snovanju varstvenega projekta za zavarovanja
stare struge reke Pesnice v Sp. Senarski. Delo je teklo brez zapletov in težav in kljub hudi
poletni pripeki so lovci prežo postavili v načrtovanem času. Po delu so se odžejali in lovsko
pomalicali. Novo prežo so v skladu z veljavnimi predpisi in soglasji postavili na zemljišču
Kranerjevih ob reki Drvanji na meji med Osekom in Zg. Verjanami. Preža ni zgolj lovsko
uporabni objekt, pač pa tudi okras okolja.

Marjan Toš

Fotografija: Dobravški lovci pri novi preži ob Drvanji/Foto Majda Toš

Fotografija: Visoka preža ob Drvanji je tudi okras okolja/Foto Marjan Toš

Zadnja velika lovska legenda iz LD Dobrava v Slovenskih goricah

Pred dnevi je dopolnil okroglih 85 let življenja dolgoletni član Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah Ignac Senekovič iz Lenarta. Po vojni je končal osnovno šolo, odslužil vojaški rok v nekdanji JLA in se najprej zaposlil v Tovarni usnja Lenart. Ta je nato postala del Konusa iz Slovenskih Konjic, leta 1979 pa jo je prevzel zreški Unior in v Lenartu ustanovil Tovarno orodja Unior Lenart. V njej je Ignac dočakal zasluženo upokojitev..
Ignac je otrok narave in je z njo povezan vse življenje. Življenjska pot ga je pripeljala v nekdanje Gradišče v Slovenskih goricah, kjer je živel skupaj z ženo Terezijo in dvema otrokoma. Tam je bil še bližje naravi in spoznal je nekaj srčnih lovcev in se jim leta 1963 pridružil. Postal je pripravnik, opravil lovski izpit in se s pridnim delom v lovišču kmalu potrdil
kot predani član zelene bratovščine, varuh narave in divjadi. Ignac je v prostem času rad zahajal v revir Dobrava in to tudi potem, ko se je z družino preselil v bližnji Lenart. Že 62 let je zvest kolektivu, ki ga je sprejel medse in v katerem je kmalu postal eden od nosilnih stebrov dela v lovišču in pri gradnji novega lovskega doma. Lovil je lovsko pravično in se je
držal načela nestorja slovenskega lovstva dr. Lovrenčiča, da »kdor ne goji, naj ne lovi«. Rad je zahajal na skupne jesenske love, zaradi druženja in utrjevanja prijateljstva, rad je zalezoval srnjake in bil je mojster lova na zvitorepke. Bogato znanje je prenesel na številne generacije lovskih pripravnikov, katerim je bil dober mentor. Veselil se je lovov v pobrateni LD Vurmat
na Kozjaku, kjer mu je bila včasih naklonjena tudi lovska sreča. Ponosen je na trofeji gamsa in jelena, ki ju je uplenil v njihovem lovišču. Tudi sicer zgledno skrbi za trofeje, katere neizmerno spoštuje. Kljub visoki starosti in slabšemu zdravju še rad prihaja v lovski dom na sestanke in srečanja. Velja za eno zadnjih lovskih legend ne samo v LD Dobrava, pač pa v celotnem lenarškem lovsko – gojitvenem bazenu, ki zajema osrednje Slovenske gorice. Legende odhajajo, sledovi
njihovega dela pa ostajajo.

Čestitke, dragi lovski tovariš Ignac. In dober pogled!

Dr. Marjan Toš

Fotografija: Ignac obuja lovske spomine ob trofejah/Foto Marjan Toš

Spomladanska košnja in nevarnost za mladiče prostoživečih divjih živali

Čas spomladanske košnje se prekriva s časom poleganja mladičev prostoživečih živali in
gnezdenja številnih vrst ptic, so opozorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Košnjo je treba zato po njihovih besedah izvajati odgovorno in ob upoštevanju
uveljavljenih praks za zaščito živali na kmetijskih zemljiščih.
Med najbolj ranljivimi skupinami živali je srnjad, katere mladiči v prvih dneh po rojstvu
večino časa preležijo skriti v visoki travi. Ob nevarnosti se ne zatečejo v beg, temveč se
nagonsko pritisnejo k tlom in nepremično čakajo, da nevarnost mine. To sicer povečuje
njihove možnosti za preživetje pred plenilci, a se izkaže za usodno pri sodobni mehanizirani
košnji, so ta teden sporočili z ministrstva. Tudi številne travniške ptice, kot so priba, poljski
škrjanec in kosec, po njihovih navedbah gnezdijo neposredno na tleh, njihova jajca in mladiči
pa v času košnje pogosto podležejo strojem.
Osnovna in obenem zelo učinkovita metoda zaščite živali je pravilna smer košnje. Namesto
košnje od robov proti sredini travnika, kjer živali ostanejo ujete, naj se košnja začne na
sredini travnika in nadaljuje proti robovom. Tak način košnje omogoča pravočasen umik
živali s travnikov. Na večjih površinah je priporočljivo najprej pokositi dva vzdolžna pasova
ob robu, nato pa košnja poteka od znotraj navzven. Ob cestah naj bo košnja usmerjena stran
od cestišča, da ne bi živali bežale proti prometu. Tudi uporaba verig na traktorjih za
ustvarjanje hrupa se je po navedbah ministrstva izkazala kot učinkovit način za odganjanje
živali iz travinja pred kosilnicami, so še sporočili iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, ki je pristojno tudi za lovstvo.
Povzel Marjan Toš

Fotografija: Pod kosilnicami še vedno konča največ mladičev srnjadi/arhiv Marjana Toša

Datum:6.4.2025

Vabilo na 2. posvet lovcev, ki bo v nedeljo 13.4.2025 ob 9.00 uri v lovskem domu.

Dnevni red:

1.Pozdrav prisotnih

2.Delo družine med posvetoma

3.Organizacija lovnega turizma,odstrtel gumbarjev,lanščakov in mladic

4.Bazenska tekma, zadolžitve pri izvedbi tekme

5.Razno:

-pristrel risanic

Po posvetu bo pristrel pušk risanic. S seboj ne pozabite prinesti evidenčnega kartona

Ponovitev pristrela bo možno opraviti v petek 18.4.2025 ob 16.00 uri.