Na zadnjem letošnjem delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava iz Svete Trojice v
Slovenskih goricah so spregovorili o uresničevanju letošnjega lovsko-upravljalskega načrta in o
urejanju nekaterih odprtih zemljiško-knjižnih razmer okoli lastnine LD Dobrava. Vnovič so načeli
spremembe v naravnem okolju, ki izredno negativno vplivajo na skromno številčost male
divjadi. Najslabše so razmere za fazane in poljke jerebice, ki so iz njihvega lovišča tako rekoč že
povsem izginile. Skrbi jih tudi upadnje številčnosti srnjadi, s katero umno gospodarijo in del
odstrela trofejnih srnjakov namenjajo lovnemu turizmu. Ker se občasno že pojavljajo divji
prašiči so zelo pozorni nad gibanjem te divjadi, ki lahko v kmetijskem prostoru povzroča veliko
škodo. V zadnjih letih so le prehodni, tako da za zdaj škod še niso povzročili.
Starešina tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine, ki je za uspešno delo prejel posebni
certifikat kot ena najboljših slovenskih lovskih družin, Franc Slekovec, je podelil spominske
značke in diplome za dolgoletno članstvo v lovski organzaciji. Za petdesetletno zvestobo zeleni
bratovščini so spominske značke dobili Anton Šebart, Branislav Kavčič, Alojz Kuplen in Ignac
Senekovič. Slednji velja za še zadnjo velik lovsko legendo te LD in uživa med lovci velik ugled in
spoštovanje. Kljub letom rad pride med lovske tovariše in občasno tudi priskoči na pomoč pri
delovnih akcijh.Ignac je bil dolga leta izredno cenjen mentor mladih lovcev in se je izkazal kot
odličen poznavalec razmer v lovišču. Svoje bogate praktične izkušnje je brez zadržka prenašal na
številne generacije mlajših članov LD Dobrava.

dr. Marjan TOŠ

Fotografija:
Ignac Senekovič, velika legenda in učitelj mladih lovcev v LD Dobrava, prejema spominsko
priznanje iz rok starešine Franca Slekovca/Foto:Peter Rajniš/

Spoštovani moji lovski tovariši.

Ko si boste zaželeli iz toplega doma pogledati in obujati spomine na pretekle lovske dni v naravi, sem vam na naši spletni strani nastavil dostop do pogleda na krmišča.. Vse ostalo preverite sami in uživajte ob pogledu!

Lovska kamera v živo je na tej povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=-FCNl4rNvA4

Veliko užitkov ob gledanju.

Peter Rajniš, urednik

SREČANJE ŠTAJERSKIH IN ZAMEJSKIH LOVCEV V DOBRAVI ODPOVEDANO

Iz Lovske zveze (LZ) Maribor so sporočili, da so zaradi novonastalih neugodni epidemioloških
razmer odpovedali letošnje srečanje s člani Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca v Dobravi v
Slovenskih goricah, načrtovano za 6. november. Mariborska območna LZ že 57 let tvorno
sodeluje z zamejskim lovskim klubom na avstrijskem Koroškem in s tem krepi stike in vezi med
matičnim narodom in manjšino onstran Karavank. Vsako leto okoli Martinovega organizirajo
srečanje s skupnim lovom na malo divjad. Letos je bila za gostitelja srečanja izbrana Lovska
družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki takšno sodelovanje podprira in je že leta 1989
prvič gostila zamejske koroške lovce. Častni pokrovitelj srečanja je bil trojiški župan David
Klobasa, ki je ob te priložnosti posebej izpostavil pomen tovrstnega sodelovanja med
slovenskimi in zamejskimi lovci. Predsednik mariborske LZ Marjan Gselman je ob tem poudaril,
da niso želeli nobenega tveganja in da bodo letošnji lov tako kot tudi lanskega prav tako
odpovedanega zaradi epidemije, nadoknadili prihodnje leto, ko bo srečanje lahko sproščeno in
brez kakršnihkoli omejitev. S tem se je strinjal tudi predsednik KPL Celovec Janez Kaiser.
(mt)
Fotografija:
Dva predsednika, Marjan Gselman (LZ) in Janez Kaiser (KPL) na stoletnici LZ Maribor/arhiv LZ
Maribor

NA SKUPNIH JESENSKIH LOVIH BO POTREBNO IZPOLNJEVATI POGOJ PCT

Iz Lovske zveze Maribor so sporočili, da še vedno veljajo ukrepi, ki jih mirajo vse Lovske družine
upoštevati pri načtovanju in izvajanju skupnih jesenskih lovov. Veljo tudi ukrepi po končanih lovih, so
še zapisali v sporočilu. Slovenski lovci izvajajo love na podlagi koncesijskih pogodb za trajnostno
gospodarjenje z divjadjo. Lovci so dolžni ravnati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja
bolezni covid-19, zato morajo pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi
vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevati vse splošno sprejete ukrepe in
priporočila vlade in NIJZ, med njimi še posebej izpolnjevanje pogoja PCT.
Na zborih lovcev pred začetkom lovov je treba izpolnjevanje tega pogoja preveriti pri vseh
lovcih. Kdo tega pogoja ne izpolnjuje, se lova ne more udeležiti, razen če so izpolnjeni pogoji, da
lahko pred pričetkom skupnega lova opravi presejalno testiranje s testom HAG za
samotestiranje. Po koncu skupnih lovov je priporočljiva uporaba zaščitnih mask pri gibanju in
zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5
metra. Posebni ukrepi pa še naprej veljajo za preglede uplenjene divjadi. Te lahko izvajajo samo
strokovno usposobljene osebe, ki morajo dosledno ravnati v skladu s higienskimi priporočili
NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(mt)
Fotografija:
Skupni jesenski lovi bodo tudi letos močno omejeni, ponekod pa jih sploh ne bo! /foto Marjan
Toš/

Zapis kolega Rajniša nas mora siliti k razmišljanju. Že sam nakazuje smeri, v katere bi morali usmeriti naše poglede okoli teme, ki jo je načel. Meni se zdi prvenstveno, da izpostavim lovsko-etične  in zakonske vidike. Najprej lovsko etični: dolžnost slehernega lovca je, da lovi lovsko pravično, da pred strelom oceni, ali je strel varen in ali je tudi  divjad, na katero bo pomeril puško in potegnil  za petelina, primerna za odstrel. Ne gre za vsepovpreg  streljanje, kot si mnogi predstavljajo, samo da je nekaj dlakastega/ali perjastega/ in  - »bum«! Tako to ne gre in se tudi ne dela. Lovec mora z vso odgovornostjo in z vsem znanjem oceniti, kaj je primerno za odstrel in premisliti, ali so zagotovljeni vse elementi varnega strela. Vsi ti ukrepi pred strelom so povezani tudi z zakonskimi vidiki: zakon predpisuje, kdaj se lahko katero divjad odstreli/upleni torej/, s kakšnim kalibrom in kroglo. Vse mora biti v skladu z LNU in politiko upravljanja z loviščem.
Zgodi se, da divjad ne pade v ognju in zgodi se tudi, da včasih ni mogoče točno določiti mesta nastrela/ v slabem vremenu, ali v mraku, megli/, zato je treba v tem primeru nemudoma poklicati vodnika  psa – krvosledca. LD Dobrava ima sklenjeo pogodbo z vodnikom, ki ima odličnega psa in je vedno na voljo za iskanje. Sodeč po fotografijah, ki jih je kolega Peter pripel k njegovemu članku, bi pes z lahkoto izsledil zastreljeno srnico. Ne bi imel težkega dela. Zatajil je človeški faktor – težko bo odkriti, kdo je to bil. Morda je bil na delu tudi krivolovec/divji lovec/, ne bi povsem odmislil tudi te možnosti, čeprav sodeč po videnem v to močno dvomim. Da ne dolgovezim preveč – dogodek iz revirja Brengova naj nam bo v poduk, kako se ne dela in se ne sme delati. Pustiti divjad, da se po strelu muči, je skrajno neetično,  zasluži si milostni strel, s katerim jo rešimo trpljenja. Vsak strel na divjad mora biti premišljen in po možnosti tak, da divjad obleži v ognju, s čim manj mukami.
Lovska etika je eden od temeljnih postulatov v slovenske lovstvu in LD Dobrava ter njeni člani pri tem niso nobena izjema. Madež, ki se nam zrcali iz Brengove, pa naj nam daje tudi misliti, da se takšna zgodba  već ne  ponovi!
Dr. Marjan Toš, lovski mojster, član LD Dobrava v Slovenskih goricah

ZLATOROGOVA PLAKETA DR. ANDREJU BIDOVCU

V strelskem centru Gaj na Pragerskem je bil redni občni zbor Lovske zveze Slovenije. Na njem so
spregovorili o delu lovske organizacije v minulem letu, ki je bilo v dobršni meri zaznamovano z
ukrepi zaradi epidemije z virusom covid 19. Po besedah predsednika slovenskih lovcev mag.
Lada Bradača so kljub temu izpolnili sprejete programske obveznosti. Posebej je izpostavil
izvajanje javne službe, preventivne ukrepe za zatiranje afriške prašičje kuge in strokovno
izobraževanje lovcev na vseh področjih. Mag. Bradač je delegate občnega zbora podrobneje
seznanil s potekom pripravljalnih del za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici.Za
dolgoletno strokovno sodelovanje in predano delo v lovstvu so prof. dr. Andreju Bidovcu,
članu LD Grosuplje podelili najvišje lovsko odlikovanje – plaketo Zlatorog. Delegate občnega
zbora sta pozdravila in nagovorila tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in državni
sekretar na notranjem ministrstvu dr. Božo Predalič.

M.T.
Fotografiji:
Mag. Lado Bradač je podelil najvišje lovsko odlikovanje – Zlatorogovo plaketo dr. Andreju Bidovcu

/Foto Marjan Toš/

Del udeležencev OZ na Pragerskem/Foto Marjan Toš

Spoštovani lovski tovariši!

Že nekaj časa spremljamo zlovešče novice o širjenju afriške prašičje kuge in se z raznimi usposabljanji in novo sprejetim zakonom pripravljamo na očitno neizogibno soočenje z njo. Eden pomembnejših ukrepov pri upočasnitvi širjenja te bolezni je znižanje številčnosti divjih prašičev. Nižja gostota divjih prašičev, kot posledica odstrela ima tudi pozitivne ekonomske posledice, saj upravljavke lovišč za odstreljene divje prašiče iztržijo sredstva s prodajo mesa.

Ob vsem tem se moramo odgovorno zavedati, da je afriška prašičja kuga pogubna tudi za domače prašiče.

Sočasno Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZ) opozarja na naraščajoče število škodnih primerov po divjih prašičih.

Zato se na vse upravljavce lovišč obračamo s pozivom, da upoštevajoč tradicionalna lovska etična načela, svoje aktivnosti usmerijo v odstrel divjih prašičev.

V tem času beležimo v loviščih lovskih družin 6.791 odstreljenih divjih prašičev in 146 izgub.

Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v loviščih lovskih družin letos evidentiranih že 752 prijav škod po divjih prašičih, in ocenjena škoda znaša kar 77 579 E. Ob tem se moramo zavedati, da vsi primeri še niso zavedeni v Lovski informacijski sistem Lisjak, predvsem, pa še niso dogovorjene vse višine odškodnin.

Ob tem vas želimo tudi obvestiti, da je v zvezi s škodami po divjih prašičih 31. 8. 2021 sklican tudi sestanek pri kmetijskem ministru na MKOP, ki se ga bo poleg KOZ udeležila tudi LZS.

Lovski zdravo!                                                                    Mag. Lado Bradač Predsednik LZS