NARAVNO OKOLJE JE BILO PRED SEDMIMI DESETLETJI POVSEM DRUGAČNO

V jubilejnem letu  bodo imeli  2. marca svečani  občni zbor in  15. junija veliko slovesno zborovanje lovcev iz osrednjih Slovenskih goric

Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki šteje 36 članov zelene bratovščine, praznuje letos sedem desetletnico ustanovitve in uspešnega delovanja.  LD se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Njeni ustanovitelji so bili Stanko Pavlas, Anton Ornik, Ernest Mlinarič, Janez Škrobar, Jože Vogrin, Konrad Lovrec, Franc Rojs, Valentin Vogrinec in Vladimir Lorber. Ker pa jih je moralo biti za ustanovitev LD najmanj deset, sta se ustanoviteljem pridružila še Ivan Klobučar in Alojz Ličen. Prvi starešina je bil Stanko Pavlas, tajniška opravila pa je prevzel Ernest Mlinarič, ki je kasneje dalj časa LD tudi vodil. Nihče od ustanoviteljev več ne živi.

Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo  v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam uredili večji in uporabnejši  lovski dom s  prvim streliščem za glinaste golobe. To se je zgodilo leta 1963. Do doma so morali na novo urediti dovozno pot in njegovo okolico. Postal je zbirališče zelene bratovščine in številnih domačinov iz takratnega Gradišča (danes Sv. Trojica) in Cerkvenjaka. Dom je postajal pretesen in ga je začela najedati tudi vlaga, zato so se odločili za zidavo novega. Med leti 1972 – 1974 so ga s prostovoljnim delom članov in s pomočjo prispevkov v obliki lesa od domačinov, tudi slovensko odprli. Društvena dejavnost je bila zelo raznolika, domačini pa se še danes radi spominjajo nekdanjih lovskih veselic, na katerih so postregli s srnjakovim golažem. Njihov lovski dom je bil in ostal kraj druženja domačinov in lovcev. Med vojno leta 1991 je bil pomembna postojanka  slovenskih braniteljev domovine.

Vse  od ustanovitve dalje so lovci namenjali poglavitno skrb varovanju narave in divjadi. Pred sedmimi desetletji so bili naravni pogoji za divjad (zlasti za fazane, poljske jerebice in poljskega zajca) in ostale prostoživeče vrste mnogo prijaznejši in zato se je  sploh  številčnost male divjadi  nenehno večala. Postopoma je naraščalo tudi število srnjadi, ki je postala gospodarsko najbolj pomembna vrsta divjadi. Od samega začetka izvajajo lovni turizem. Sprva so prednjačili italijanski gostje, ki so lovili fazane, poljske jerebice, kljunače in prepelice, nato pa so zaradi drastičnega upadanja številčnosti teh vrst začeli prihajati Nemci in Avstrijci, ki so lovili trofejne srnjake. Po velikih melioracijah v Pesniški dolini  konec 60-tih let minulega stoletja, se je začelo okolje spreminjati in je  že sredi  80-tih let postalo za malo divjad vse manj prijazno. Posledica sprememb v okolju so bile  iz leta v leto  večje in v zadnjih letih že usodne. Najbolj za  poljsko jerebico, ki je že izginila. Zelo redki so fazani in  prepelice, se je pa popravila številčnost zajcev. K temu so pripomogli številni  varovani ukrepi lovcev, med katerimi naj omenimo tudi odpoved lovu na malo divjad.  Imajo zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo  v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in seveda z lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo  race mlakarice, katere tudi lovijo. V lovišču so še jazbeci,  ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.

LD Dobrava so v njeni sedemdesetletni zgodovini vodili starešine Stanko Pavlas, Ernest Mlinarič, Zdenko Neuvirt, Jože Majcenovič, Vinko Grajfoner, Janko Polanec, Zvonko Paluc, Danilo Petrič, dr. Marjan Toš in Franc Slekovec. Ta je na čelu tega kolektiva zelene bratovščine tudi v prazničnem letu 2024. LD Dobrava je od vsega začetka članica območne Lovske zveze Maribor in lenarškega lovsko-gojitvenega bazena. Dobro sodeluje z drugimi društvi, šolami in organizacijami ter z vsemi kmetovalci  v občinah Cerkvenjak in Sv.. Trojica.  Dolga leta je  pobratena z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu.

Marjan Toš

Fotografija:

Lovski dom v Dobravi v zimski preobleki/Foto: Marjan Toš

Zimski čas je za mnoge lovce v Slovenskih goricah najlepši zaradi lova na lisice.
Snežna belina namreč omogoča dobro vidljivost in to je dokazal tudi dolgoletni lovec
in prekaljeni »lisičar« Vlado Steinfelser iz LD Dobrava v Slovenskih goricah. Vlado
ima v svojem revirju Brengova lepo urejene visoke preže, v katerih večkrat prebedi
celo noč in čaka na zvitorepke. Včasih katero upleni, včasih pa ga lisice modro
zaobidejo in se lahko obriše pod nosom. Pred dnevi, ko je sneg prvič pobelil
slovensko goriške griče, travnike in polja, je Vlado na preži v Brengovi vztrajno čakal
že od večera. Zaradi rahle megle je bila nekaj ur vidljivost slaba, potem pa se je
megla razpršila in Vladu se je vztrajnost obrestovala. V nekaj urah je do jutranjega
svita uplenil dve lisici in dva lisjaka. To se ne zgodi pogosto a lovci, kakršen je Vlado,
ki lovišče odlično pozna in spremlja dogajanje v njem vedo, kje je treba čakati
zvitorepke. Teh je v lovišču še vedno preveč in kmetje večkrat bentijo, da jim delajo
škodo v kokošnjakih.
M.T.
Fotografija:
Zvitorepka na snegu v revirju/Foto: Marjan Toš/

V zeleni bratovščini resno zaskrbljeni zaradi nenehnega upadanja številčnosti
male poljske divjadi – Divji prašiči tudi v Benediktu in v Lenartu

Na sedežu Lovske zveze Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z
analizo vsega odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube
divjadi) v Lovskih družinah (LD), ki so članice slovensko goriškega lovsko
upravljalskega območja (LUO. Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu
Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih
Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so LD Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh,
Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij,
Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše,
Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.
Najštevilčnejša vrsta divjadi je v celotnem območju je srnjad, ki predstavlja za LD
tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja. Del odstrela trofejnih
srnjakov LD namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma. Skupni
odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1246 glav srnjadi obeh
spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50% realizacijo načrta. Poleg
odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov
srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami
(mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni
bilo mogoče ugotoviti.
V LD so uplenili tudi 1221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev,10 kun zlatic in 108 kun belic,
64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1461 sivih vran in 6 šakalov.
Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so
strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki
povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v LD, kjer jih doslej
še ni bilo. Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal
208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je
največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na
Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39 in
v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so
imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v
Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim
povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik slovensko goriškega
LUO ing. Božidar Kunej, so v vseh LD zaradi nevarnosti Afriške prašičje kuge (APK)
v vseh LD izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.
Marjan Toš

Fotografiji:
Strokovne komisije so skrbno pregledale trofeje in podatke / Foto: Jure Toš/

Najzanimivejša trofeja srnjaka je bila iz LD Benedikt. Srnjaka je uplenil Silvo Prosič

/Foto: Jure Toš

Lovska zveza Slovenije je objavila uradne podatke o poginu divjadi v letu 2023.Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin.. Strokovnjaki so pregledali enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams. Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje, Pri gamsih so to primeri gamsjih garij. Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri labodu grbcu, črnem labodu, veliki uharica, sivi čaplji, kanji, kokoši, domačem vrabcu, rečnem galebu, navadni čigri, beli štorklji in žerjavu. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.

Marjan Toš

Fotografija: Gamse še vedno napadajo gamsje garje /Foto: Marjan Toš

V prostorih Lovske zveze (LZ) Maribor so se pred nedavnim srečali predstavniki
Upravnega odbora (UO) Kasaške zveze Slovenije (KZS) pod vodstvom predsednika
Harija Arčona in Upravnega odbora Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor pod
vodstvom predsednika Zdravka Brezovška. Delovnega srečanja so se udeležili tudi
člani Upravnega odbora LZ Maribor na čelu s predsednikom Marjanom Gselmanom.
Govorili so o nekaterih odprtih vprašanjih in o možnostih učinkovitejšega sodelovanja
med lovsko in kinološko organizacijo.

Pred srečanjem, na katerem so odprto govorili o prihodnosti slovenske lovske
kinologije v kontekstu delovanja lovske organizacije, se je sestalo še vodstvo
mariborskega LKD, ki ga vodi dolgoletni lovec in kinolog Zdravko Brezovšek iz
Šmartnega na Pohorju. Ocenili so minulo delo, ki je bilo izjemno plodno, saj so lani
med drugim odprli novi poligon za šolanje lovskih psov z brunarico na Polskavi in
razvili novi društveni prapor. Za letos načrtujejo elektrifikacijo brunarice s foto
napetostnimi moduli in še tesnejše sodelovanje v projektih KZS. Nadaljevali bodo
tudi s tradicionalno dobrim programskim sodelovanjem med LZ in LKD Maribor, ki je
prepoznavno v širšem prostoru in tudi znotraj KZS.

Marjan Toš
Fotografija:
Marjan Gselman, Hari Arčon in Zdravko Brezovšek (od leve) pred srečanjem v
Mariboru/Foto: Božidar Kunej

Dobrava v Slovenskih goricah
PRAZNIČNI BOŽIČNI LOV V SP. SENARSKI

Kako pomembno je druženje in prijateljevanje v zeleni bratovščini so pred božičem
vnovič potrdili člani Lovske družine ( LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Namesto
tradicionalnih jesenskih skupnih lovov, ki so se jim povsem odpovedali, so pripravili
praznični »Božični lov« v Spodnji Senarski in nanj povabili lovske prijatelje iz
pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu in iz sosednjih LD. Lepo število
lovcev je nagovoril in pozdravil starešina Franc Slekovec in na kratko
predstavil namen prvega Božičnega lova – to je druženje lovcev z izmenjavo
izkušenj o varstvu narave in divjadi.
Ob tej priložnosti so izvedli krajši lov na race mlakarice ob rokavu reke Pesnice. Rac
je bilo kar precej, a so razen ene vse varno odletele na bližnje Trojiško jezero. Kot je
povedal vodja lova in lovski čuvaj v LD Dobrava Jure Toš, je raco uplenil eden
njihovih starejših članov Ivan Bezjak in s tem poskrbel, da so se po končanem lovu
lahko poklonili v zahvalo boginji Diani. Ob poklonu Diani in pozdravu uplenjeni raci je
spregovoril še gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser. Med drugim je lovske goste
seznanil z nenehnim slabšanjem naravnih razmer za preživetje poljske divjadi,
zaradi česar je njihova poglavitna skrb namenjena ohranitvi fazanov, poljskih zajcev
in prepelic. Na veliko žalost lovcev, kmetov in naravovarstvenikov pa v Pesniški
dolini ni več poljskih jerebic. Že lani je izginila še zadnja kita te nekoč zelo
priljubljene poljske kure, ki je poznana kot naravni zaveznik kmetovalcev.
Izvedli so tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za prvi Božični pokal (ali
»račji pokal«) LD Dobrava. Osvojil ga je Tone Anton Šamperl, ki je v finalnem
dvoboju premagal strelskega veterana Ivana Bezjaka. Na zadnjem pogonu v
lovskem domu v Dobravi pa so nazdravili novemu letu z željo, da bi še tesneje
sodelovali, se večkrat družili in skupaj skrbeli za ohranitev živega dela narave, v
katerega sodi tudi divjad.
Marjan Toš

Fotografija: Zmagovalec Tone Šamperl (v sredini) v družbi lovovodje Jureta
Toša in gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja /Foto: Marjan Toš

Na zadnjem letošnjem delovnem posvetu so člani Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih
goricah prisluhnili poročilu gospodarja Vlada Steinfelserja o doseženih rezultatih upravljanja
z loviščem. Ker so se naravni pogoji za malo divjad (zajci, fazani in poljske jerebice) drastično
poslabšali in je ta divjad resno ogrožena, so se letos povsem odpovedali tradicionalnim
skupnim jesenskim lovom. Izvajali so samo skupinske love na race mlakarice ob reki Pesnici v
Spodnji Senarski in Drvanji v Spodnjih Verjanah. Izpolnili so načrt odvzema (odstrel in
izgube) srnjadi, ki je njihova edina gospodarsko pomembna vrsta divjadi. Del trofejnih
srnjakov so ponudili tujim gostom, ki zaradi vrhunskih trofej redno prihajajo v njihovo
lovišče. Uplenili so tudi veliko lisic in sivih vran, ki kmetom povzročajo občutno škodo na
senenih in silosnih balah. Divjih prašičev in šakalov letos niso opazili.S kmeti in drugimi
lastniki zemljišč dobro sodelujejo. Na delovnem posvetu so pooblastili vodstvo LD, da
imenuje organizacijski odbor za praznovanje 70-letnice ustanovitve te LD, ki bo predvidoma
konec junija prihodnje leto.
Marjan Toš

Fotografija:
S srnjadjo dobravški lovci dobro gospodarijo/Foto: Marjan Toš

V skrbi za naravo in divjad še več sodelovanja z vsemi deležniki v okolju

Na letnem občnem zboru Lovske zveze (LZ) Maribor so obravnavali in sprejeli poročilo o delu v
letošnjem letu in program dela s finančnim načrtom za leto 2024. Strinjali so se tudi s poročilom
Nadzornega odbora, da je bilo delo pregledno in v skladu s sprejetimi sklepi pristojnih organov.
Vodstvo mariborske območne LZ je ob tem postreglo tudi s pregledom dejavnosti posameznih
strokovnih komisij in delovnih teles s področja izobraževanja, kulture, lovskega strelstva, kinologije,
dela z mladimi in dela na področju prireditev ter stikov z javnostmi. Velik poudarek so dajali
izobraževanju in usposabljanju lovcev na vseh ravneh, še zlasti pa seveda lovskim pripravnikom, ki
vstopajo v lovske vrste. Kljub prizadevanjem za pomladitev članstva pa je v mariborski LZ
prevladujoče stališče, da ni pomembna zgolj številčnost, pač pa predvsem strokovno usposobljeni
mladi lovci, ki lahko sledijo zahtevam sodobnega časa, v katerem so v ospredju naravovarstvena
opravila in sodelovanje z mnogimi deležniki pri upravljanju z lovišči. Za takšno sodelovanje pa je
potrebnega veliko strokovnega znanja. Velik promocijsko-kulturni dogodek je bila tudi prva
Hubertova sv. maša v mariborski stolnici.
Med pomembnimi nalogami štajerskih lovcev je bila skrb za delo z mladimi, za katere so pripravili
več taborov po osnovnih šolah. Zanimanja za takšno obliko sodelovanja je vse več, saj si v LZ
prizadevajo za popestritev vsebin s praktičnimi prikazi dela lovcev v loviščih. To pa mlade pritegne.
Letos so že začeli z digitalizacijo vsebin za potrebe ekološke učilnice, katero so uredili v okviru
projekta »Zelena eko točka Štajerske«. Nasploh bodo ekologiji namenjali veliko skrbi in pozornost in
to skupaj z drugimi deležniki v okolju, v katerem se za divjad in mnoge prostoživeče vrste razmere za
preživetje slabšajo. Predvsem za malo divjad (zajci, fazani, poljske jerebice), populacije visoke divjadi
( jelenjad, srnjad, divji prašiči in gamsi) pa so stabilne. Temu primerni so tudi odstreli oz. odvzemi iz
lovišča ( povozi, pogini, krivolov ipd.).
Na občne zboru je vodstvo LZ Maribor seznanilo starešine in delegate iz lovskih družin (LD) s
sklepnimi pripravami na volilno – programski zbor Lovske zveze Slovenije, ki bo 19. decembra v
Novem Mestu. Za predsednika kandidirata Darko But iz LD Boč in Alojz Kovšca iz LD Kozlek. Delegati
LZ Maribor so podprli kandidaturo Darka Buta.
Marjan Toš

Fotografija: Vodstvo OZ LZ Maribor (Foto: Božidar Kunej)

OSREDNJE NEREŠENO VPRAŠANJE OSTAJA VRAČANJE ODVZETIH ZEMLJIŠČ LOVSKIM DRUŽINAM

Na tradicionalni decembrski novinarski konferenci vodstva ribiške in lovske organizacije je odhajajoči
predsednik LZS mag. Lado Bradač izpostavil nekatere vidne dosežke v svojih dveh mandatih, predvsem
pa opozoril na nerešena in odprta vprašanja, ki čakajo novo vodstvo krovne lovske organizacije.
Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu – Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim
organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila
pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oz. jih lovske družine še vedno
uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje
javnih nalog. “V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo
skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno
odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane,
temveč pošlje na sestanke državno sekretarko,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado
Bradač.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema
poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je
bilo v veljavi na podlagi Zakon o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog
prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe – izdaja
dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Slovenija je
praktično edina od primerljivih držav s podobnim sistemov lovstva v Evropi, ki teh dovolilnic še nima.
Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje
mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom
skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in
preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov.Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih
površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši
pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega
čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot
nepraktičen in nejasen. Na novo bo urejeno tudi izračunavanje koncesijskih dajatev v letu 2029 (veljavne
koncesijske pogodbe upravljavcev lovišč potečejo leta 2028). Velika pozornost in obveznost lovcev je še
naprej namenjena izvajanju vseh sprejetih strokovnih ukrepov za preprečevanje in širjenje afriške
prašičje kuge.
Skratka, pred lovsko organizacijo so mnoga odgovorna opravila in naloge, ki jih bo treba uresničiti z
vsemi razpoložljivimi resursi. Za uresničevanje zakonskih in ostalih programskih obveznosti bo izjemno
pomembna vloga vodstev lovske organizacije, od LD do njihovih območnih zvez in Lovske zveze
Slovenije. Naj spomnimo, da bodo volitve novega predsednika LZS 19.decembra v Novem Mestu.
Kandidata sta dva, Darko But iz LD Boč in Alojz Kovšca iz LD Kozlek.
Povzel
Dr. Marjan Toš

Fotografija:
Utrinek iz novinarske konference/Foto: Urša Kmetec

Prva Hubertova sv. maša v mariborski stolnici je bila slovesna zaobljuba zelene bratovščine
materi naravi, da bo še bolj skrbela za ravnovesje v njej in jo ohranila tudi za naše zanamce

3. novembra 2023, na dan lovskega zavetnika sv. Huberta, je bila v mariborski stolnici sv.
Janeza Krstnika prva Hubertova sv. maša na Štajerskem.Na pobudo predsednika Marjana
Gselmana jo je organizirala Lovska zveza Maribor. Pritegnila je ne samo veliko lovcev, pač pa
tudi mnogo meščank in meščanov, ki so lahko doživeli mogočnost lovskega mimohoda s prapori
in lovskimi rogisti in nato še svečano bogoslužje, polno simbolke.Mašo je ob somaševanju
duhovnikov vodil dekan in stolni župnik Danijel Lasbaher, ki je v svoji pridigi izpostavil skrb za
varovanje in ohranitev okolja tudi za naše zanamce. Lovcem se je zahvalil za njihovo skrb za
vzdrževanje ravnovesja v naravi in za ohranitev redkih ter ogroženih vrst. Pred začetkom
bogoslužja je vse udeležence sv. maše nagovoril in pozdravil predsednik LZ Maribor Marjan
Gselman in izpostavil veliko skrb zelene bratovščine za varstvo narave in ohranitev divjadi.

S Hubertovo mašo so trajno počastili tudi spomin na vse umrle lovce v času epidemije Covid 19
ki niso imeli lovskega pogreba. Nabirka pa je bila v celoti darovana škofijski Karitas za pomoč v
poplavah prizadetim ljudem. Hubertovo mašo,ki je bila odmevni promocijski dogodek za mesto
Maribor, so sklenili s krajšim druženjem, na katerem so bili med gosti tudi lovski prijatelji iz
Slavonije na Hrvaškem in predstavniki Kluba prijateljev lova iz Celovca, ki združuje zamejske
slovenske lovce na avstrijskem Koroškem. Hubertova maša je naletela na velik odmev v javnosti
in je bila vrhunska promocija lovske organizacije v mestu ob Dravi. K temu je pripomoglo tudi
dobro sodelovanje z Zavodom za turizem Maribor.LZ Maribor se je za gostoljubje posebej
zahvalila Nadškofiji Maribor in nadškofu msgr. Alojziju Cviklu, generalnemu vikarju Janezu
Lesniki in stolnemu župniku Danijelu Lasbaherju.

Dr. Marjan Toš
Fotografije/Foto:Gerhard Angleitner/