KMETJE IN LOVCI SO SI SPET SEGLI V ROKE

Pri lovskem domu v Dobravi v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno jesensko srečanje kmetov, lastnikov zemljišč, gozdov ter številnih domačinov z člani zelene bratovščine. Lovska družina (LD) Dobrava, ki ima lovišče na območju občin Cerkvenjak in Sv. Trojica , s kmeti in ostalimi krajani zelo dobro sodeluje, kar je potrdil tudi množični obisk srečanja. Prišli so domačini iz Zg. in Sp. Senarske, iz Zg. in Sp. Verjan, iz Oseka, Brengove, Cogetincev, Čagone, Peščenega Vrha, od Svete Trojice in še iz nekaterih krajev, Vse so prijazno sprejeli in jim segli v roke najvišji predstavniki LD na čelu s starešino Francem Slekovcem, gospodarjem Vladom Steinfelserjem in tajnikom Marjanom Kocuvanom. V lepem sončnem popoldnevu se je lovcem in prijateljem zelene bratovščine pridružil še dolgoletni novinar in urednik Tomaž Kšela, sicer predsednik civilnega združenja Slovenskogoriški forum iz Cerkvenjaka, ki se ukvarja tudi z naravovarstvenimi temami. Lovce je z obiskom počastil tudi znani turistični delavec Alojz Firbas iz turistične kmetije Firbas v Cogetincih, ki z lovci in LD Dobrava pogosto sodeluje. V času izvajanja lovnega turizma tujim lovcem ponudi prijetno nastanitev v pristnem domačem podeželskem okolju Slovenskih goric.
Za okusni, pravi lovski srnjakov golaž, je poskrbel mojster kuhalnice Vinko Kocuvan, Alenka in Branko Kavčič pa sta ga na veliko delila obiskovalcem. Nekateri so prišli ponj celo dvakrat. Na voljo je bil tudi domači rženi kruh, domačinka Ivanka Ploj iz Oseka pa je vnovič presenetila z okusnimi domačimi sladicami. Med njimi je bil pravi domači štrudelj in orehovi rogljički. Nihče ni bil žejen, tudi osvežilnih napitkov in domačega vina je bilo dovolj. Za nekoliko večji lovski pridih srečanja so poskrbeli člani komisije za lovsko strelstvo pri LD Dobrava Srečko Hojnik, Dominik Slekovec, Ivan Turčin, Jure Toš in Srečko Čuček, ki so obiskovalcem predstavili strelske spretnosti. Glinasti golobi so kot za šalo leteli v prah in pepel. Prijetna družba je ostala skupaj do poznih večernih ur in se razšla z obljubo, da se letu obsorej spet snidejo.
M. T.

Fotografija: Dobre volje in sproščenega klepeta je bilo v izobilju/Foto Marjan Toš

Fotografija: Strelci so pokazali, kako je treba »sestreliti« letečega glinastega goloba

Fotografija: Alenka in Branko Kavčič sta imela polne roke dela/Foto Marjan Toš

Poletna vročina ni bila ovira za revirne lovce iz Dobrave, ki so postavili novo prostostoječo
prežo

V LD Dobrava v Slovenskih goricah že desetletje in pol načrtno gradijo, vzdržujejo in
popravljajo visoke prostostoječe preže. Vsako leto v družinskem proračunu namenijo del
sredstev za dve novi preži in nekaj denarja tudi za popravila obstoječih. Že pred časom so se
odločili, da bodo iz lovišča odstranili vse dotrajane preže, ki so bile postavljene od drevesih
in so bile nefunkcionalne. Poleg tega niso bile več v sozvočju z ekološko naravovarstveno
doktrino, katera je v tem 36 – članskem kolektivu zelene bratovščino eno od poglavnih načel
pri upravljanju z loviščem.
Novo prežo sta izdelala lovska čuvaja in tesarsko – mizarska mojstra Danijel Hojnik in Vlado
Steinfelser, postavitev pa je vodil revirni vodja Dobrave in lovski čuvaj Jure Toš. Pri
postavitvi so pomagali Božo Slukan, Srečko Perko in starešina Franc Slekovec. Z lovci je bil
tudi velik prijatelj zelene bratovščine prof. Jožef Sedonja, sicer strokovnjak Zavoda za
varstvo narave, ki sodeluje z LD Dobrava pri snovanju varstvenega projekta za zavarovanja
stare struge reke Pesnice v Sp. Senarski. Delo je teklo brez zapletov in težav in kljub hudi
poletni pripeki so lovci prežo postavili v načrtovanem času. Po delu so se odžejali in lovsko
pomalicali. Novo prežo so v skladu z veljavnimi predpisi in soglasji postavili na zemljišču
Kranerjevih ob reki Drvanji na meji med Osekom in Zg. Verjanami. Preža ni zgolj lovsko
uporabni objekt, pač pa tudi okras okolja.

Marjan Toš

Fotografija: Dobravški lovci pri novi preži ob Drvanji/Foto Majda Toš

Fotografija: Visoka preža ob Drvanji je tudi okras okolja/Foto Marjan Toš

Zadnja velika lovska legenda iz LD Dobrava v Slovenskih goricah

Pred dnevi je dopolnil okroglih 85 let življenja dolgoletni član Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah Ignac Senekovič iz Lenarta. Po vojni je končal osnovno šolo, odslužil vojaški rok v nekdanji JLA in se najprej zaposlil v Tovarni usnja Lenart. Ta je nato postala del Konusa iz Slovenskih Konjic, leta 1979 pa jo je prevzel zreški Unior in v Lenartu ustanovil Tovarno orodja Unior Lenart. V njej je Ignac dočakal zasluženo upokojitev..
Ignac je otrok narave in je z njo povezan vse življenje. Življenjska pot ga je pripeljala v nekdanje Gradišče v Slovenskih goricah, kjer je živel skupaj z ženo Terezijo in dvema otrokoma. Tam je bil še bližje naravi in spoznal je nekaj srčnih lovcev in se jim leta 1963 pridružil. Postal je pripravnik, opravil lovski izpit in se s pridnim delom v lovišču kmalu potrdil
kot predani član zelene bratovščine, varuh narave in divjadi. Ignac je v prostem času rad zahajal v revir Dobrava in to tudi potem, ko se je z družino preselil v bližnji Lenart. Že 62 let je zvest kolektivu, ki ga je sprejel medse in v katerem je kmalu postal eden od nosilnih stebrov dela v lovišču in pri gradnji novega lovskega doma. Lovil je lovsko pravično in se je
držal načela nestorja slovenskega lovstva dr. Lovrenčiča, da »kdor ne goji, naj ne lovi«. Rad je zahajal na skupne jesenske love, zaradi druženja in utrjevanja prijateljstva, rad je zalezoval srnjake in bil je mojster lova na zvitorepke. Bogato znanje je prenesel na številne generacije lovskih pripravnikov, katerim je bil dober mentor. Veselil se je lovov v pobrateni LD Vurmat
na Kozjaku, kjer mu je bila včasih naklonjena tudi lovska sreča. Ponosen je na trofeji gamsa in jelena, ki ju je uplenil v njihovem lovišču. Tudi sicer zgledno skrbi za trofeje, katere neizmerno spoštuje. Kljub visoki starosti in slabšemu zdravju še rad prihaja v lovski dom na sestanke in srečanja. Velja za eno zadnjih lovskih legend ne samo v LD Dobrava, pač pa v celotnem lenarškem lovsko – gojitvenem bazenu, ki zajema osrednje Slovenske gorice. Legende odhajajo, sledovi
njihovega dela pa ostajajo.

Čestitke, dragi lovski tovariš Ignac. In dober pogled!

Dr. Marjan Toš

Fotografija: Ignac obuja lovske spomine ob trofejah/Foto Marjan Toš