Kot vodno žival so njegovo meso uživali v času posta

Bobra le redko vidimo, veliko prej opazimo sledi njegove prisotnosti.  Njegova najbolj
prepoznavna lastnost je sploščen rep. Bober je bil v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi
prekomernega lova zaradi kože, mesa in bobrovine. Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo
klobučevine. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta. Posamezni bobri
so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90 – letih minulega stoletja so bobre iz
Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo in jih
danes najdemo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.
Že lep čas domujejo tudi ob reki Ščavnici s pritoki in seveda ob reki Pesnici s pritoki Globovnica,
Velka in Drvanja. Velika kolonija bobrov je ob mokrišču Globovnice na zahodnem robu mesta
Lenart in ob Trojiškem jezeru.Potem ko so lani v jeseni reko Drvanjo v Zg. Verjanah temeljito
očistili in posekali večino obvodnega rastja, so bili vaščani zelo zaskrbljeni, saj so bili ponosni na
kolonijo bobrov. Ker je nekaj grmovja vendarle ostalo, je bilo to očito dovolj, da se je bober vrnil
v Drvanjo in da vaščani vnovič lahko opazujejo ostanke njegovih večernih pojedin. Bober je
izključen rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v 20-metrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in
poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, jelše …) pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira
lahko velika drevesa s premerom več kot 1 m, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne
vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake.

Marjan Toš

Fotografija: Bobri so se po pol leta vrnili v Drvanjo/Foto: Marjan Toš

Člani zelene bratovščine so tudi letos sodelovali pri čiščenju okolja
LOVCI TEMELJITO POČISTILI DOBRAVO

V čistilne akcije, ki so minuli konec tedna potekale v številnih slovenskogoriških občinah in
krajih, so se aktivno vključili tudi člani zelene bratovščin. Tako so se lovci iz Lovske družine (LD)
Dobrava v Slovenskih goricah lotili temeljitega čiščenja okolice lovskega doma sredi Dobrave.
Ker jim je drevje ob robu gozda začelo kaziti izgled so se po predhodni odobritvi pristojnega
gozdarja odločili za posek. Uporabni les so deponirali za odvoz in prodajo, vse ostale ostanke
podrtega drevja pa so pospravili in travnik ob lovskem domu in gospodarskem objektu povem
očistili in pograbljali. S posekom drevja za gospodarskim objektom s hladilnico so trajno rešili
objekt pred vlago, saj se je drevje ob njem preveč razbohotilo. Prav tako so lepo očistili priročno
strelišče za preizkus pušk risanic, ki bo odslej omogočalo boljše pogoje za izvedbo pristrela
pušk. Lovci so bili ob koncu akcije zadovoljni, saj so z marljivim delom opravili vse, kar je bilo za
letošnje čiščenje in urejaje Dobrave predvideno. Zdaj čakajo še na gramoziranje ceste od vhoda
v Dobravo do lovskega doma, katerega bo izvedla občina Sv. Trojica, s katero lovci dobro
sodelujejo.

(mt)
1.Fotografija: Dobravški lovci po končani delovni akciji/Foto: Jure Toš

2.Fotografija:Dela ni manjkalo

3. Fotografija: Kratek odmor med delom je bil dobrodošel

Spominsko priznanje LZS za požrtvovalno delo v lovski organizaciji.

Na letošnjem programsko-volilnem občnem zboru Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih
goricah je njen starešina Franc Slekovec podelil spominsko priznanje Lovske zveze Slovenije
(LZS) Božu Slukanu za 50 let članstva v lovski organizaciji. Ob tem se mu je zahvalil za njegov
prispevek pri razvoju tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine, ki upravlja z nekaj več kot
3200 ha lovišča v osrednjih Slovenskih goricah. Božo Slukan je v bogati zgodovini te LD pustil
globoke sledi. Pomagal je pri začetnih delih izgradnje in urejanja lovskega doma v Dobravi,
strelišča za glinaste golobe in pri izgradnji gospodarskega objekta s hladilnico za upljenjeno
divjad, kar vse še danes služi potrebam LD Dobrava.
Kot mlad lovec je dalj časa deloval v revirju Cogetinci in tam skrbel za lovsko-tehnične objekte in
naprave. Bil je odličen strelec na glinaste golobe in član legendarne strelske tekmovalne ekipe
LD Dobrava, ki je pred leti poznala samo zmage. Je član Disciplinske komisije LD Dobrava in je bil
v preteklosti nekaj časa tudi njen tajnik ter član Nadzornega odbora. Božo sicer tudi nadaljuje
družinsko tradicijo, saj je bil ugledni lovec in član te LD tudi negov oče Milan Mijo Slukan.
(mt)

Fotografija:
Božo Slukan (desno) s spominskim priznanjem LZS v Dobravi. Foto: Jure Toš

Na zboru lovcev Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki jo vodi starešina
Franc Slekovec, so postregli z zaključno informacijo, da je dokončno urejeno vprašanje
lastništva lovskega doma sredi Dobrave. Dolga leta so urejali zemljiško-knjižno
problematiko, saj za novi lovski dom ob začetku gradnje lovci niso imeli ne
lokacijskega in ne gradbenega dovljenja in tudi niso bili lastniki zemljišča, na katerem so
dom zgradili. Po večletnih naporih je posebna projektna skupina, ki jo je vodil Vlado
Steinfelser ugriznila v kislo jabolko in se temeljito lotila dela. Vladu Steinfelserju je
uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo, tako sta zemljišče in lovski dom dokončno
vpisana v zemljiško knjigo in sta odslej tudi uradno last LD Dobrava. Za te napore so se
na zboru lovcev Vladu Steinfelserju, ki je sicer tudi gospodar te LD, javno zahvalili in
ga predlagali za odlikovanje Lovske zveze Slovenije. Dobil naj bi red za lovske zasluge
III.stopnje.

(mt)

Fotografija: Lovci iz LD Dobrava so si oddahnili- dom je končno njihov/Foto:
Marjan Toš

Divjad izgublja tla pod nogami in ostaja brez možnosti za preživetje

Več kot na dlani je spoznanje, da so novi posegi v naravno okolje skeleča rana za naravo, ki si bo
vse težje opomogla.To potrjuje tudi letošnje dogajanje okoli Poličevine na meji med vasmi Zg.
Verjane in Osek, kje je lani pod sekirami in motornimi žagami padla dolgoletna remiza za malo
divjad, predsvem za fazane z gozdnim robom vred. A to očitno ni bilo dovolj, zdaj je padel še
večji del jelševega gozda s podrastjo vred pod cesto Osek – Zibote. To je bil del zelne oaze v
srednjem delu doline rečice Drvanje,v katerem je imela prostor pod soncem predvsem srnjad in
tudi sicer redka mala divjad iz tega dela omenjene doline.
Lastniku nihče ne oporeka pravice posegov na njegovi zemlji, a to, kar se je zgodilo okoli
Poličevine, je po ocenah revirnih lovcev LD Dobrava iz Sv. Trojice res (pre)velika rana za
naravo. Najbrž se ne bo nikoli zacelila in od te zelene oaze ostaja samo ozek rob Trebeža, kar
pa je zgolj obliž na omenjene rane. Lovci, ki so zaradi naravovarstvene funkcije ta predel
posebej varovali, so vnovič ostali nemočni opazovalci posega, kateri bo pustil trajne posledice.

M.T.

Fotografija: Stroj neusmiljeno »melje« pod Poličevino v Oseku/Foto: Marjan Toš

Fotografija: To je ostalo od gozdička in remize pod Poličevino/Foto: Marjan Toš

Fotografija: Kje naj najde prostor pod soncem tudi divjad?/Foto: Marjan Toš

Na Pohorju in Kozjaku in drugod po Sloveniji so zaradi visoke snežne odeje
bistveno poslabšane razmere za preživetje divjadi – Lovci prosijo vse, da divjadi
po nepotrebnem ne vzemirjajo

Ker je v vseh višje ležečih predelih Pohorja in Kozjaka (ter seveda drugod po Sloveniji)
že visoka snežna odeja, je treba dosledno upoštevati načela lovske etike in zakonske
predpise, ki urejajo lov in zasledovanje divjadi v primeru neugodnh vremenskih razmer.
To velja še posebej v primeru visoke snežne odeje, s kakršno se sooča divjad na
Pohorju, Kozjaku, na Boču, Kozjanskem in drugod na širšem savinjsko-kozjanskem
območju. Divjad v teh razmerah potrebuje mir in čim manj vznemirjanja, da ne izgublja
nepotrebne energije. Zato je Lovska zveza Maribor pozvala svoje članice, torej lovske
družine (LD), da ta načela dosledno spoštujejo in da poskrbijo tudi za zimsko krmljenje,
kot to dovoljuje zakonodaja.
S posebnim opozorilom se je oglasil tudi lovski inšpektor, pristojen za slovensko
goriško, pohorsko in savinsko-kozjansko lovsko –upravljalsko območje Ian Martin
Koštomaj. V obvestilo, ki so ga prejela vodstva območnih združenj omenjenih lovsko-
upravljalskih območij in njihovi tajniki je med drugim zapisal, »da lov divjadi v primerih,
ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali poledenela, ni dovoljen in predstavlja prekršek
skladno z določili Zakona o divjadi in lovstvu za katerega je predpisana globa. Dodatno
želimo opozoriti, da lov skladno z določbo Zakona o divjadi in lovstvu pomeni:
»…iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti
divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov« ter, da se višina
snežne odeje preverja z merjenjem in podatki ARSO za posamezno lokacijo«,je
opozoril inšpektor Koštomaj. Vodstva območnih združenj upravljalcev lovišč so njegovo
navodilo že posredovala vsem Lovskim družinam, ki upravljajo z lovišči.
Naj ob tem zapišemo še to, da je v prmeru visoke snežne odeje treba tudi v nižinskih
loviščih upoštevati omenjena navodila. V teh loviščih snega praktično ni, a kljub temu
lovci zvajajo dopolnilno krmljenje male divjadi, predvsem fazanov in jerebic, kjer te
poljske kure še imajo (deli Dravskega polja in Slovenskih goric). Prav tako lovci skrbijo
tudi za ptice pevke. Glede dopolnilnega krmljenja pa vnovič opozarjao vse, da mora biti
hrana, ki jo dajejo v krmišča ali krmilnice, čimbolj skladna s tisto, ki bi jo prostoživeče
divje živali dobile v naravi. In to velja tudi za ptice pevke.

Marjan Toš

Fotografija:
V nižinskih loviščih lovci dopolnilno krmijo fazane in poljske jerebice/Foto: Marjan Toš

Lenarški lovsko-gojiveni bazen
PO DVEH LETIH SPET LOVSKA RAZSTAVA

Po dveh letih premora je svet lenarškega Lovsko-gojitveega bazena (LGB) v lovskem
domu Lovske družine (LD) Lenart vnovič organiziral razstavo trofej uplenjene srnjadi v
minulem letu. Na ogled so bile trofeje uplenjenih srnjakov v LD Benedikt, Dobrava v
Sloveskih goricah, Sveti Jurij, Sveta Ana, Lenart in Voličina. Organizator razstave je bila
LD Lenart, ki se je potrudila in v prijetnem okolju njihovega prostornega lovskega
doma poskrbela za celovito predstavitev trofej. Med njimi je bilo tudi nekaj deformirani
primerkov rogovja, kar je bilo še posebej zanmivo za nelovce, ki so si v precejšnjem
številu tudi ogledali razstavo. Med njimi je bilo celo veliko mladih, kar je za lovstvo
obetajoče, saj je novih članov vse manj in tudi s taknimi projekti poskušajo promovirati
lovsko organizacijo.Poleg trofej srnjakov so bile na razstavi tudi trofeje treh divjih
prašičev, ki so jih lani uplenili v LD Benedikt in ena trofeja divejga prašiča,uplenjenega v
LD Sveti Jurij.

(mt)

Fotografija: Zanimive trofeje vedo pritegnejo obiskovalce /arhiv LD Lenart/

V LOVIŠČIH NAJVEČ SRNJADI, UPLENILI TUDI 6 ŠAKALOV

Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so opravili pregled in oceno odstrela in izgub divjadi
»kategorizacijo« za Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje (SOZUL).). Slovensko goriško
lovsko upravljalsko območje ima v slovenskem merilu pomembno vlogo na področju
upravljanja s srnjadjo in poljsko divjadjo, predvsem fazana in poljskega zajca. S prisotnostjo
ostalih vrst divjadi območje ne izstopa. Celotno območje obsega 72.965 ha, od tega je lovnih
površin 62.781 ha. V SOZUL upravlja z lovišči 23 lovskih družin. Lanski skupni odvzem divjadi iz
lovišč na območju slovenskogoriškega LUO je znašal 2541 glav srnjadi, 3 navadni jeleni, 19
jelenov-damjakov, 122 divjih prašičev, 950 lisic, 45 jazbecev, 551 fazanov, 83 poljskih zajcev,
197 rac mlakaric,1429 sivih vran in 6 šakalov. Največ divjih prašičev so uplenili v LD Kamnica
(37), LD Kungota (26) in LD Cigonca (23), je povedal strokovni tajnik mariborske Lovske zveze in
tajnik slovenskogoriškega lovsko upravljalskega območja Božidar Kunej, univ. dipl. ing.

M.T.

Fotografija.: Lovski strokovnjaki pri delu/Foto: Jure Toš

Na strelišču Strelskega društva (SD) Osek v Slovenskih goricah, ki ga vodi predsednik Vlado
Steinfelser, je bilo tradicionalno novoletno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udeležila
se ga je velika množica strelcev iz vse Slovenije, kar je vnovič potrdilo izjemno zanimanje za to
strelsko prireditev, ki je vselaj na drugi dan novega leta. Žal so mnogo tekmovanja željnih
obiskovalcev morali zavrniti, saj sicer tekmovanja ne bi mogli pravočasno zaključiti, nam je
povedal Vlado Steinfelser. V ekipni konkureci je slavilo Strelsko društvo (SD) Vitomarci pred
ekipo gostiteljev iz SD Osek in tekmovalci iz Lovske družine (LD) Lenart.Na četrto mesto se je
uvrstilo prekmursko SD Kaliber in na peto SD Velka. V posamični konkureci je prepričljivo
zmagal in osvojil novoletni pokal Marko Perko iz SD Osek,drugi je bil Bojan Lešnik iz LD Duplek in
tretji Alojz Majcen iz SD Vitomarci.

(mt)

Fotografija:
Vlado Steinfelser: »Zanimanje za strelska tekmovanja je vse večje«/Foto: Marjan Toš

Živali so sicer prilagojene na zimo z menjavo letne dlake z zimsko, tolšča, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, pa jim pomaga prebroditi mrzel del leta. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je čim manj gibanja in nepotrebnega porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki življenjskega prostora živali zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko tudi smrtno ogrozi.

Ob tem je še posebej treba opozoriti na pogosto izpuščanje psov s povodcev, kar lahko poseže v življenjski prostor divjadi, še posebno, če jo psi začnejo preganjati, divjad pa se v visokem snegu že sicer težko giblje. Pomanjkanje hrane, izguba dodatne energije zaradi mraza in še dodatno zaradi bega so za divjad lahko usodni, saj živali težko nadomestijo izgubljeno energijo. Oslabele živali pa postanejo še lažji plen, lahko zbolijo in nenazadnje shirajo.

V zaostrenih zimskih okoliščinah za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom, kot tudi lovci iz lovskih družin v preostalih loviščih. V obdobju, ko primanjkuje hrane, divjad uporablja krmišča, na katerih je krmljenje dovoljeno le lovcem, za kar so strokovno usposobljeni. Zato velja posebno opozorilo vsem, ki niso člani lovskih organizacij, naj ne poskušajo sami zalagati krmišč ali krmiti divjadi na neprimernih mestih oziroma v bližini človeških bivališč. To strokovno opravilo je treba prepustiti lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročimo več škode kot koristi.

Divjad pozimi torej še posebej potrebuje mir, zato je ne ogrožajmo z neprimernim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje.

Spoštujmo gozd in njegove prebivalce!

Odgovorna institucija:Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 zapisal : urednik