Prva Hubertova sv. maša v mariborski stolnici je bila slovesna zaobljuba zelene bratovščine
materi naravi, da bo še bolj skrbela za ravnovesje v njej in jo ohranila tudi za naše zanamce

3. novembra 2023, na dan lovskega zavetnika sv. Huberta, je bila v mariborski stolnici sv.
Janeza Krstnika prva Hubertova sv. maša na Štajerskem.Na pobudo predsednika Marjana
Gselmana jo je organizirala Lovska zveza Maribor. Pritegnila je ne samo veliko lovcev, pač pa
tudi mnogo meščank in meščanov, ki so lahko doživeli mogočnost lovskega mimohoda s prapori
in lovskimi rogisti in nato še svečano bogoslužje, polno simbolke.Mašo je ob somaševanju
duhovnikov vodil dekan in stolni župnik Danijel Lasbaher, ki je v svoji pridigi izpostavil skrb za
varovanje in ohranitev okolja tudi za naše zanamce. Lovcem se je zahvalil za njihovo skrb za
vzdrževanje ravnovesja v naravi in za ohranitev redkih ter ogroženih vrst. Pred začetkom
bogoslužja je vse udeležence sv. maše nagovoril in pozdravil predsednik LZ Maribor Marjan
Gselman in izpostavil veliko skrb zelene bratovščine za varstvo narave in ohranitev divjadi.

S Hubertovo mašo so trajno počastili tudi spomin na vse umrle lovce v času epidemije Covid 19
ki niso imeli lovskega pogreba. Nabirka pa je bila v celoti darovana škofijski Karitas za pomoč v
poplavah prizadetim ljudem. Hubertovo mašo,ki je bila odmevni promocijski dogodek za mesto
Maribor, so sklenili s krajšim druženjem, na katerem so bili med gosti tudi lovski prijatelji iz
Slavonije na Hrvaškem in predstavniki Kluba prijateljev lova iz Celovca, ki združuje zamejske
slovenske lovce na avstrijskem Koroškem. Hubertova maša je naletela na velik odmev v javnosti
in je bila vrhunska promocija lovske organizacije v mestu ob Dravi. K temu je pripomoglo tudi
dobro sodelovanje z Zavodom za turizem Maribor.LZ Maribor se je za gostoljubje posebej
zahvalila Nadškofiji Maribor in nadškofu msgr. Alojziju Cviklu, generalnemu vikarju Janezu
Lesniki in stolnemu župniku Danijelu Lasbaherju.

Dr. Marjan Toš
Fotografije/Foto:Gerhard Angleitner/

DARKO BUT NE BO POKLICNI PREDSEDNIK LZS

Na vprašanje v zapisu o pripravah na volitve v LZS v zvezi s poklicnim ali nepoklicnim
opravljanjem funkcije predsednika LZS je kandidat DARKO BUT odgovoril, da bo v primeru
izvolitve funkcijo predsednika LZS opravljal nepoklicno. Bo pa okrepil strokovno službo in se
zavzemal, da bo ta resnično učinkoviti in zaupanja vredni strokovni servis za vse članice LZS.
Odgovora drugega kandidata za predsednika LZS ALOJZA KOVŠCE še nismo prejeli. Je pa na
kandidacijski konferenci mariborskega volilnega okoliša ob koncu predstavitve programa
povedal, da bo v primeru izvolitve funkcijo predsednika LZS opravljal poklicno.

M.T.

Na spletni strani LZS in zadnji številki lovske revije Lovec sta predstavljena oba kandidata za
predsednika LZS s svojima programoma. O vsebini pogramov si lahko sleherni slovenski lovec
ustvari sodbo sam. Bilo bi skrajno nekorektno, da bi s tem kratkim razmišljanjem agitiral za
enega ali drugega. O tem bodo odločali demokratično izvoljeni delegati po volilnih okoliših na
decembrskem OZ LZS. Še pred tem pa bosta lahko oba kandidata programska izhodišča
dopolnila in aktualizirala na delnih OZ prav tako po volilnih okoliših. Tako je tudi edino prav.
Kljub velikemu prodoru informacijske tehnologije tudi med zeleno bratovščino vsi (še)nimajo
možnosti spremljanja spletnih strani LZS, ki jih urednica skuša sproti aktualizirat še zlasti z
uporabnimi informacijami tako za vodstva LD (in LZ oz. ZLD), kot predvsem za celotno članstvo.
Zato je bilo še kako na mestu, da sta oba kandidata v skladu z utečeno prakso predstavila tudi v
naši stanovski reviji. Brez kakršnih koli komentarjev in še manj osebnih mnenj urednika ali
članov uredniškega odbora. Zelo profesionalno in v skladu z medijskimi normativi in standardi,
ki veljajo za predvolilne kampanje za državne in lokalne volitve.Temu se pridružujem in vljudno
javno sprašujem oba kandidata, ali bosta funkcijo predsednika LZS opravljala poklicno ali
nepoklicno. Iz predstavitve v Lovcu to namreč ni razvidno. Ker pa vsi poznamo prakso, da
vodstva LD pred delnimi OZ z njihovo vsebino marsikje ne seznanijo članstva, te informacije
najširši krog lovske javnosti ne bo imel. Verjamem pa, da bosta pred delegati na vseh DOZ oba
kandidata to pojasnila. Naj bo vse demokratično in transparentno do konca. Pohvaliti je treba
tudi predsednika kandidacijske komisije LZS, lovskega tovariša Branka Reismana (sicer višjega
sodnika – svetnika v Mariboru), ki je v obeh medijih prezentiral imena evidentiranih in potrjenih
kandidatov za vse organe novega mandata.

Dr. Marjan Toš, prof., lovski mojster

Fotografija:
Kako dolgo bo še ostala majhna oaza za malo divjad na obronkih Sp.Senarske v Slov.
goricah?/Foto: Marjan Toš

Humanitarna pomoč lovskih organizacij lovcem in LD na poplavljenih območjih

Avgustovske uničujoče poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo, so hudo prizadele tudi številne Lovske družine (LD) in lovce na Koroškem, v Savinjski dolini in na Gorenjskem. Lovska zveza Slovenije (LZS) se je kot nevladna naravovarstvena organizacija takoj odzvala klicu na pomoč. Upravni odbor LZS je obravnaval predloge ukrepov za pomoč lovcem in LD in na izredni
seji sprejel predloge Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Zelenega sklada o takojšnji pomoči LD in lovcem in sicer tako, se neuporabljena sredstva poameznih komisij namenijo za humanitarno pomoč. Sklepi so bili soglsno potrjeni in tako kot po lanskoletnem požaru na Krasu bodo sedaj slovenski lovci pomagali še svojim tovarišem na območjih, ki so jih prizadele avgustovske poplave. Tovarištvo in solidarnost v zeleni bratovšini pač ostajata veliki vrednoti.
Na osnovi sklepov Upravnega odbora je Lovska zveza Slovenije za odpravo posledic poplav prerazporedila znesek 25.000 EUR iz rezervnega sklada in znesek 5.000 EUR iz postavke financiranja Strokovne službe LZS in iz postavke delovanje o organov in delovnih teles. Upravni odbor LZS je sprejel tudi sklep, s katerim je pozval vse članice LZS, torej Lovske družine, ki v poplavah niso utrpele škode, da za odpravo posledic poplav donirajo finančna sredstva v
skladu s svojimi zmožnostmi. Če jim finančne razmere to dopuščajo, priporočajo LD, da donirajo znesek 10 EUR po članu..
Poleg tega je LZS odprla posebni račun, na katerem se bodo zbirala finančna srdstva, ki jih bodo za odpravo posledic poplav prispevali lovci kot posamezniki, območne Lovske zveze in druga društva ter organizacije, ki so člani LZS.

Marjan Toš
Fotografija: Poplave in plazovi so odnesli tudi marsikatero lovsko prežo/Foto: Marjan Toš

Zg. Polskava
Trak za novi prapor je pripela tudi LD Dobrava v Slovenskih goricah

Mariborski lovski kinologi so na poligonu za šolanje psov v Zg. Polskavi slovesno razvili novi
društveni prapor in odprli novo brunarico. Ob tej priložnsti so tudi uradno odprli moderni
poligon za šolanje psov. Slovesnosti so so poleg praporščakov lovskih družin (LD) mariborske
lovske zveze (LZ) na čelu z njenim predsednikom Marjanom Gselmanom, udeležili tudi
predstavniki lovsko-kinoloških društev Celje, Ptuj – Ormož, Koroška in Društva ljubiteljev
ptičarjev Slovenije. Med gosti je bil tudi župan občine Rače – Fram Samo Rajšp in edini še živeči
ustanovni član LKD Maribor Milan Krajnc iz LD Duplek, ki je sodeloval na ustanovni skupščini
društva davnega 8. junija 1979. Množico lovcev in kinologov je nagovoril in pozdravil
predsednik Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor Zdravko Brezovšek in se javno posebej
zahvalil darovalcem žebljičkov in trakov za novi prapor. Skupaj so zbrali kar 95 žebljičkov in 38
trakov. Novi prapor je ob zvokih mariborskih lovskih rogistov razvil predsednik LKD Zdravko
Brezovšek in ga izročil v varstvo praporščaku Milanu Peharju. Po razvitju prapora so slovesno
odprli tudi novo brunarico na poligonu za šolanje psov in pripravili družabno srečanje v velikem
prireditvenem šotoru.
M.T.

Fotografija:

Novi prapor so slovesno pričakali praporščaki štajerskih LD/Foto: Marjan Toš

Po osmih letih premora se je 1. septembra začela vnovična izvedba genetskega
monitoringa medveda. Izvajali ga bodo lovci, ki bodo na terenu zbirali neinvazivne genetske
vzorce, ki jih je najlažje pridobiti iz medvedjih iztrebkov. Rjavi medved je vrsta, ki zadnja leta v
družbi povzroča precejšen razdor in je pogosto vir sporov. Upravljavske odločitve so pod
nenehnim drobnogledom javnosti in v nedavni preteklosti tudi pereča tema na upravnem
sodišču. Poznavanje številčnosti medveda je osnova za ustrezno upravljanje s to zavarovano
vrsto. Zgolj s pomočjo genetskih analiz lahko individualno prepoznamo medvede na podlagi
njihovih iztrebkov, tako da bomo lahko preprosto prešteli, koliko različnih medvedov smo
zaznali. Cilj ponovnega ‘štetja’ medvedov je torej postavitev trdnih temeljev za strokovno
utemeljeno upravljanje s to vrsto. Kot je povedal Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo pri
Lovski zvezi Slovenije (LZS), so prejšnji mesec organizirali deset delavnic za lovske družine, ki so
vključene v monitoring medveda. Nanje je prišlo več kot 330 lovcev iz nekaj več kot 150
lovskih družin. Na delavnicah so se udeleženci seznanili z novostmi pri vzorčenju in prejeli
potrebne materiale, ki so jih nato razdelili zainteresiranim lovcem v svojih lovskih družinah.
M.T.

Fotografija:
Utrinek s prve delavnice o izvedbi monitoringa v Mostu na Soči/arhiv LZS/

Slovenski lovci so še vedno ponosni na svoj dom v Ljubljani, ki so ga sami kupili

Lovska zveza Slovenije je javno povabila zainteresirane ponudnike k oddaji zavezujoče ponudv
be za izdelavo PZI dokumentacije za izvedbo začasnih parkirišč v času gradnje za delavce in
ostale sodelujoče v projektu na parc. št. 800/5, k.o. Spodnje Koseze. LZS je že lani pridobila
pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje na zemljiščih, ki so v lasti Lovske zveze
Slovenije in imajo vse dodatke, skladno z veljavno zakonodajo. To pomeni, da je bila
pravnoformalno prižgana zelena luč za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra Zlatorog v
Lukovici. Gradnja naj bi se izvedla v dveh fazah, najprej nacionalni lovski center, v drugi fazi pa
še lovski muzej.
Poimenovanje NLC Lukovica v NLC Zlatorog je sicer simbolično in hkrati trajna ohranitev
spomina na zdajšnji dom slovenskih lovcev Zlatorog v Ljubljani na Župančičevi ulici 9. Vila, v
kateri že desetletja domuje LZS, naj bi se prodala in s tako pridobljenii sredstvi bi lahko začeli
gradnjo NLC Zlatorog v Lukovici. V bodočem slovenskem lovskem centru (če in ko ga bo LZS
uspela zgraditi in urediti), naj bi poleg redne dejavnosti LZS izvajali tudi številne izobraževalne
programe in strokovno usposabljali člane lovskih organizacij. Posebna pozornost naj bi bila
namenjena kulturnim in promocijskim dogodkom ter predstavitvam dosežkov slovenskega
lovstva. Dodana vrednost NLC Zlatorog bi bil tudi moderniziran in posodobljen slovenski lovski
muzej.

Marjan Toš

Fotografija:
Kdaj bo na tem zemljišču v Lukovici zgrajen NLC Zlatorog? /foto: Urša Kmetec, arhiv LZS/

Hrvaška je obvestila Komisijo in države članice o potrditvi afriške prašičje kuge (APK) pri divji
svinji na območju Karlovške županije, so sporočili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in
varstvo rastlin

Bolezen so potrdili pri povoženi divji svinji na območju občine Rakovica v Karlovški županiji.
Primer je le 20 kilometrov oddaljen od meje z Bosno in Hercegovino ter približno 50 kilometrov
od meje s Slovenijo. Skupno je Hrvaška do sedaj prijavila 74 izbruhov APK, od tega 2 pri divjih
prašičih. UVHVV Republike Slovenije zato ponovno opozarja na dosledno izvajanje biovarnostnih
ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih
(Uradni list, RS, št. 200/2020).Lovce pozivajo, da se ne odpravljajo na lov na drugo divjad na
območje z omejitvami, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v Slovenijo.
Posebna pozornost lovcev mora biti usmerjena na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji
divjih prašičev.Tisti, ki so tudi imetnik domačih prašičev, morajo po lovu oziroma stiku z divjimi
prašiči obleko in obutev zamenjati in razkužiti, preden pridejo v stik z domačimi prašiči. Lovci, ki
se vračajo z lovnega turzma na Hrvaškem, naj ne prinašajo domov izdelkov, vključno z lovskimi
trofejami, ki niso ustrezno obdelane. To priporočilo velja tudi za surovine in živila z območij,
kjer veljajo omejitve zaradi afriške prašičje kuge ( APK ). Treba je dosledno spoštovati vsa
navodila, je še sporočila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo živil Slovenije. Očitno
se je APK že zelo približala naši državi, zato mora biti pozornost vseh pristojnih služb in lovskih
organizacij tolio večja. Vse slovenske lovske družine (LD) imajo v zvezi s tem jasna navodila in
elaborate, kar velja tudi za LD iz lenaškega lovsko-gojitvenega območja oz. za celotno
slovenskogoriško lovsko-upravljalsko območje.
Marjan Toš

Fotografija: APK grozi tudi divjim prašičem v Sloveniji /arhiv Marjana Toša/

V zeleni bratovščini je že dolgo znano, da nobenemu lovcu  trofeja ne sme biti najpomembnejši cilj.Ti časi so že zdavnaj minili, zdaj so v ospredju naravovarstvene naloge, brez katerih ni uspešnega gospodarjenja z divjadjo.Močne trofeje pa  so seveda  dober pokazatelj stanja populacij divjadi v lovišču. Teh načel se dobro zavedajo  tudi v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Letošnjega maja se jim je boginja Diana na veliko nsmejala, saj je lovski gost iz sosednje Avstrije  Gilbert Eferl uplenil srnjaka, katerga rogovje je bilo po veljavnih standardih Mednarodnega sveta za lovsto in ohranitev divjadi (C.I.C) ocenjeno s 131  točkami in je prejelo zlato medaljo. Kot je povedal gospodar  LD Vlado Steinfelser, je to po več kot četrt stoletja vnovična  zlata nedalja za srnjakovo rogovje v tej LD, v kateri s srnjadjo skrbno gospodarijo. Vsako leto uplenijo kakšnega srnjaka z bronasto ali srebrno medaljo. Avstrijski lovec, ki že dolga leta zahaja v revirje te LD, n iskrival navdušenja. Na lovu ga je spremljal  domači lovec Peter Rajniš, ki svoj revir Brengova odlično pozna in je »zlatega« srnjaka dalj časa opazoval ter ocenjeval. Videvali so ga še drugi lovci in vsi so menili, da je kapitalni srnjak s trofejo, ki bi lahko bila deležna zlate medalje. In očitno se niso zmotili.

M.T.

Fotografija:

Gilbert Eferl z zlato medaljo za  srnjakovo trofejo iz Dobrave/Marjan Toš