NARAVNO OKOLJE JE BILO PRED SEDMIMI DESETLETJI POVSEM DRUGAČNO

V jubilejnem letu  bodo imeli  2. marca svečani  občni zbor in  15. junija veliko slovesno zborovanje lovcev iz osrednjih Slovenskih goric

Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki šteje 36 članov zelene bratovščine, praznuje letos sedem desetletnico ustanovitve in uspešnega delovanja.  LD se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Njeni ustanovitelji so bili Stanko Pavlas, Anton Ornik, Ernest Mlinarič, Janez Škrobar, Jože Vogrin, Konrad Lovrec, Franc Rojs, Valentin Vogrinec in Vladimir Lorber. Ker pa jih je moralo biti za ustanovitev LD najmanj deset, sta se ustanoviteljem pridružila še Ivan Klobučar in Alojz Ličen. Prvi starešina je bil Stanko Pavlas, tajniška opravila pa je prevzel Ernest Mlinarič, ki je kasneje dalj časa LD tudi vodil. Nihče od ustanoviteljev več ne živi.

Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo  v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam uredili večji in uporabnejši  lovski dom s  prvim streliščem za glinaste golobe. To se je zgodilo leta 1963. Do doma so morali na novo urediti dovozno pot in njegovo okolico. Postal je zbirališče zelene bratovščine in številnih domačinov iz takratnega Gradišča (danes Sv. Trojica) in Cerkvenjaka. Dom je postajal pretesen in ga je začela najedati tudi vlaga, zato so se odločili za zidavo novega. Med leti 1972 – 1974 so ga s prostovoljnim delom članov in s pomočjo prispevkov v obliki lesa od domačinov, tudi slovensko odprli. Društvena dejavnost je bila zelo raznolika, domačini pa se še danes radi spominjajo nekdanjih lovskih veselic, na katerih so postregli s srnjakovim golažem. Njihov lovski dom je bil in ostal kraj druženja domačinov in lovcev. Med vojno leta 1991 je bil pomembna postojanka  slovenskih braniteljev domovine.

Vse  od ustanovitve dalje so lovci namenjali poglavitno skrb varovanju narave in divjadi. Pred sedmimi desetletji so bili naravni pogoji za divjad (zlasti za fazane, poljske jerebice in poljskega zajca) in ostale prostoživeče vrste mnogo prijaznejši in zato se je  sploh  številčnost male divjadi  nenehno večala. Postopoma je naraščalo tudi število srnjadi, ki je postala gospodarsko najbolj pomembna vrsta divjadi. Od samega začetka izvajajo lovni turizem. Sprva so prednjačili italijanski gostje, ki so lovili fazane, poljske jerebice, kljunače in prepelice, nato pa so zaradi drastičnega upadanja številčnosti teh vrst začeli prihajati Nemci in Avstrijci, ki so lovili trofejne srnjake. Po velikih melioracijah v Pesniški dolini  konec 60-tih let minulega stoletja, se je začelo okolje spreminjati in je  že sredi  80-tih let postalo za malo divjad vse manj prijazno. Posledica sprememb v okolju so bile  iz leta v leto  večje in v zadnjih letih že usodne. Najbolj za  poljsko jerebico, ki je že izginila. Zelo redki so fazani in  prepelice, se je pa popravila številčnost zajcev. K temu so pripomogli številni  varovani ukrepi lovcev, med katerimi naj omenimo tudi odpoved lovu na malo divjad.  Imajo zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo  v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in seveda z lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo  race mlakarice, katere tudi lovijo. V lovišču so še jazbeci,  ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.

LD Dobrava so v njeni sedemdesetletni zgodovini vodili starešine Stanko Pavlas, Ernest Mlinarič, Zdenko Neuvirt, Jože Majcenovič, Vinko Grajfoner, Janko Polanec, Zvonko Paluc, Danilo Petrič, dr. Marjan Toš in Franc Slekovec. Ta je na čelu tega kolektiva zelene bratovščine tudi v prazničnem letu 2024. LD Dobrava je od vsega začetka članica območne Lovske zveze Maribor in lenarškega lovsko-gojitvenega bazena. Dobro sodeluje z drugimi društvi, šolami in organizacijami ter z vsemi kmetovalci  v občinah Cerkvenjak in Sv.. Trojica.  Dolga leta je  pobratena z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu.

Marjan Toš

Fotografija:

Lovski dom v Dobravi v zimski preobleki/Foto: Marjan Toš