Kontakt
Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855
STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328
GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161
TAJNIK
Kocuvan Marjan
041 872-876
LOVSKI ČUVAJ
Vlado Steinfelser
031 578-161
Jure Toš
041 296 696
GOSPODAR DOMA
Rado Gradišnik
040-201-283
Ivan Turčin
041-882-592
ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE
LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak
Iskanje
Vremenska napoved
Ko poletni večeri oživijo – čas prska srnjadi v naših Slovenskih goricah
Ko človek dolga leta živi v okolici Cerkvenjaka in obenem veliko svojega prostega časa preživi v naravi, začne letne čase doživljati nekoliko drugače. Ne samo po koledarju in vremenu, ampak predvsem po spremembah, ki jih opazi v gozdu, na travnikih in poljih.
Vsak del leta ima pri nas svoj značaj.
Pomlad prinese prebujanje narave in novo življenje. Zgodnje poletje zaznamujejo dolgi dnevi, košnja travnikov in čas, ko moramo biti še posebej pozorni na mladiče divjadi. Potem pa pride julij.
Dnevi so vroči, večeri dolgi, po naših gričih zorijo poljščine, vinogradi so zeleni, gozdni robovi pa ponujajo senco in zavetje številnim prostoživečim živalim.
In nekje proti koncu julija se začne v življenju naše najpogostejše velike divjadi dogajati nekaj posebnega.
Prihaja čas prska srnjadi.
Za lovca je to eden najzanimivejših delov leta. Ne zgolj zaradi lova, kot bi morda kdo najprej pomislil, temveč predvsem zato, ker imamo v teh tednih priložnost od blizu opazovati eno najzanimivejših obdobij v življenju srnjadi.
Srnjad – stalna prebivalka naše pokrajine
Kdor pozna okolico Cerkvenjaka in širše Slovenske gorice, dobro ve, kako razgibana je naša pokrajina.
Griči se izmenjujejo z dolinami, med njimi so gozdovi, travniki, vinogradi, sadovnjaki in obdelovalne površine. Prav takšna mozaična kulturna krajina ustvarja življenjski prostor številnim živalskim vrstam.
Med njimi ima posebno mesto srnjad.
Skoraj vsakdo, ki se zgodaj zjutraj ali proti večeru vozi po naših krajih, je že kdaj zagledal srno na robu travnika ali srnjaka, ki je za nekaj trenutkov obstal ob gozdnem robu in nato izginil v kritju.
Za nas lovce so takšna srečanja nekaj vsakdanjega, pa vendar nikoli povsem običajnega.
Tudi po vseh letih, ki jih človek preživi v lovišču, se še vedno rad ustavi in opazuje.
Včasih samo nekaj sekund.
Včasih precej dlje.
In prav v času prska lahko opazimo vedenje srnjadi, ki ga v drugih delih leta vidimo precej redkeje.
Ko se začne prsk
Prsk srnjadi se pri nas praviloma začne v drugi polovici julija in se nadaljuje v prve dni oziroma tedne avgusta.
Takrat se vsakdanji ritem srnjadi spremeni.
Srne postanejo godne za parjenje, srnjaki pa začnejo intenzivno iskati in spremljati srne. Srnjak lahko srno dalj časa zasleduje in se z njo premika po travnikih, gozdnih robovih, med grmovjem in tudi po poljih.
Kdor ima srečo in zna opazovati naravo, lahko v tem času vidi prizore, ki jih med letom skoraj ni mogoče opaziti.
Srna teče pred srnjakom, ta pa ji vztrajno sledi.
Včasih se živali dalj časa vrtijo po istem območju in v travi nastanejo značilne krožne poti. Lovci jih dobro poznamo in jih pogosto imenujemo prskališča oziroma čarovniški krogi.
Takšni prizori so še en dokaz, da se v naravi ves čas nekaj dogaja.
Človek mora samo znati pogledati.
Poletni večer nekje nad Cerkvenjakom
Meni osebno so najlepši prav večeri.
Ko vročina počasi popusti in sonce začne izginjati za griči Slovenskih goric, se pokrajina spremeni.
Čez dan so ceste polne avtomobilov, po poljih delajo stroji, ljudje opravljamo svoje vsakodnevne obveznosti.
Potem pa pride večer.
Vse se nekoliko umiri.
Sedeš na lovsko prežo ali se tiho ustaviš ob robu gozda.
Pred teboj je travnik, za njim koruza, nekoliko višje vinograd, v daljavi pa obrisi naših gričev.
In čakaš.
Včasih se ne zgodi nič.
Tudi to je del lova in bivanja z naravo.
Drugič pa se na robu gozda nenadoma pojavi srna.
Nekaj časa previdno opazuje okolico in stopi na travnik.
Čez nekaj trenutkov se za njo pojavi srnjak.
Takrat veš, da se je začela zgodba, ki se v naših gozdovih in na travnikih ponavlja že tisočletja.
To so trenutki, zaradi katerih razumem lovstvo predvsem kot način življenja in kot posebno povezanost z naravo.
Srnjak v času prska
Srnjak je večji del pomladi in poletja teritorialna žival.
Svoje območje pozna do najmanjših podrobnosti.
Pozna prehode, gozdne robove, grmovje in mesta, kjer se zadržuje srnjad. Svojo prisotnost označuje tudi z drgnjenjem rogovja ob mlajša drevesa in grmovje ter z vonjalnimi oznakami.
V času prska pa se njegovo vedenje še dodatno spremeni.
Njegova pozornost je usmerjena predvsem v iskanje srn.
Takrat je lahko precej manj previden kot sicer.
Srnjak, ki ga je bilo še nekaj tednov prej skoraj nemogoče opaziti zunaj njegovega običajnega ritma, se lahko med prskom pokaže tudi na odprtem prostoru ali ob nenavadnem času.
Lovci dobro poznamo tudi tradicionalno klicanje srnjaka v času prska.
Z različnimi načini klicanja poskušamo posnemati oglašanje srne ali srninega mladiča. V poznem juliju in začetku avgusta lahko takšno oglašanje zaradi spremenjenega vedenja srnjadi pritegne pozornost srnjaka.
Toda pri tem je treba poudariti nekaj, kar se mi zdi pomembno.
Dober lovec mora znati predvsem opazovati.
Vedeti mora, kaj se v lovišču dogaja.
Poznati mora divjad, njene navade in prostor, v katerem živi.
Lov ni samo trenutek odločitve za odstrel.
Veliko več časa preživimo samo z opazovanjem.
In prav je tako.
Ena največjih posebnosti srnjadi
Narava je pri srnjadi ustvarila nekaj zares posebnega.
Čeprav se srne parijo poleti, se razvoj zarodka po oploditvi ne nadaljuje takoj z običajno hitrostjo.
Pri srnjadi poznamo tako imenovano odloženo implantacijo oziroma embrionalno diapavzo.
To pomeni, da se razvoj zarodka za določen čas praktično ustavi oziroma močno upočasni, intenzivnejši razvoj pa se nadaljuje šele pozneje.
Zaradi te izjemne naravne prilagoditve srna mladičev ne poleže sredi zime, temveč praviloma spomladi, največkrat maja ali junija, ko so razmere za preživetje nove generacije bistveno ugodnejše.
Ko poleti opazujemo prsk, tako pravzaprav opazujemo začetek novega življenjskega kroga, katerega nadaljevanje bomo v naših loviščih videli šele naslednjo pomlad.
Prsk je tudi čas večje previdnosti
V času prska se srnjad več premika.
Srnjaki sledijo srnam in pri tem lahko zapustijo svoje običajne poti.
Zato moramo biti v tem obdobju nekoliko bolj pozorni tudi vozniki.
Na območju Slovenskih goric imamo veliko cest, ki potekajo med gozdovi, travniki in polji. Za divjad meja med gozdom na eni in travnikom na drugi strani ceste seveda ne obstaja.
Zanjo je to enoten življenjski prostor.
Za človeka pa je vmes cesta.
Trčenje z divjadjo se lahko zgodi zelo hitro.
Zato velja predvsem v večernem in zgodnjem jutranjem času zmanjšati hitrost in biti pozoren na okolico ceste.
Če cesto prečka ena žival, moramo vedno računati tudi na možnost, da ji sledi druga.
V času prska je to lahko prav srnjak, ki sledi srni.
Naša odgovornost do prostora, v katerem živimo
Kot lovec sem skozi leta vedno bolj prepričan, da je ena najpomembnejših nalog lovstva skrb za ravnovesje v naravi.
Živimo v kulturni krajini.
Naši gozdovi niso neskončna divjina.
Med njimi so hiše, ceste, njive, vinogradi in naselja.
Človek in divjad si ta prostor delimo.
Prav zato je odgovornost lovcev toliko večja.
Poznati moramo stanje divjadi v lovišču.
Spremljati moramo njeno zdravstveno stanje.
Sodelovati moramo z lastniki zemljišč in kmeti.
Skrbeti moramo za življenjski prostor divjadi in izvajati odgovorno, načrtovano upravljanje populacij.
In predvsem moramo naravo spoštovati.
Lovstvo zame nikoli ni bilo in nikoli ne bo samo odstrel.
Lovec je velik del leta opazovalec.
Je nekdo, ki hodi po lovišču tudi takrat, ko nima namena loviti.
Ki opazi podrto drevo, poškodovano krmišče ali nenavadno vedenje živali.
Ki pozna poti divjadi.
Ki ve, kje se spomladi zadržujejo srne z mladiči in kje se poleti pojavljajo srnjaki.
To znanje se ne pridobi iz knjige.
Pridobi se z leti, preživetimi v naravi.
Narava ne potrebuje občinstva
Danes imamo vsi telefone in skoraj vsak zanimiv trenutek želimo fotografirati ali posneti.
Tudi sam rad vidim lepo fotografijo divjadi.
Toda pri opazovanju prostoživečih živali moramo vedno vedeti, kje je meja.
Če imamo srečo, da v času prska opazujemo srnjad, jo opazujmo z razdalje.
Ne približujmo se ji po nepotrebnem.
Ne spuščajmo psov, da bi divjad preganjali.
Ne poskušajmo za vsako ceno narediti boljše fotografije.
Včasih je najlepši spomin prav tisti, ki ga ne prinesemo domov na telefonu.
Ostane samo v naši glavi.
In morda je prav zato toliko vrednejši.
Ko se avgust prevesi naprej
Tako kot se začne, se prsk tudi konča.
Srnjak, ki je bil še pred nekaj dnevi ves čas v gibanju, se postopoma vrne v bolj običajen ritem.
Poletje se počasi začne nagibati proti jeseni.
Na poljih dozorevajo pridelki.
Dnevi postajajo krajši.
Jutra hladnejša.
Narava se začne pripravljati na naslednje obdobje.
Toda nekje v srni se je že začela zgodba nove generacije.
Čez zimo je ne bomo videli.
Naslednjo pomlad pa se bo krog ponovno nadaljeval.
Na travnikih in gozdnih robovih naše Dobrave in okolice Cerkvenjaka bomo spet opazovali srne.
In nekega majskega ali junijskega dne bodo nekje v visoki travi tiho ležali novi mladiči.
Privilegij življenja z naravo
Ko zvečer sedim nekje v našem lovišču in gledam proti gričem Slovenskih goric, se večkrat zavem, kakšen privilegij je živeti v takšnem okolju.
Morda se nam zdi samoumevno.
Gozd za hišo.
Srna na travniku.
Fazan ob cesti.
Lisica, ki zvečer prečka polje.
Srnjak, ki se za nekaj trenutkov pokaže na gozdnem robu.
Toda nič od tega ni samoumevno.
Naša naloga je, da to pokrajino ohranimo živo.
Ne samo zase.
Tudi za tiste, ki bodo po teh gozdovih in travnikih hodili za nami.
Prsk srnjadi je samo eden od številnih čudovitih naravnih dogodkov, ki se vsako leto odvijajo skoraj pred našimi vrati.
Večina ljudi gre mimo njih, ne da bi jih sploh opazila.
Lovci pa imamo privilegij, da jih poznamo.
Da jih spremljamo.
In zato imamo tudi dolžnost, da jih varujemo.
Ko se boste v naslednjih poletnih večerih peljali skozi naše kraje in boste nekje ob robu travnika zagledali srno, nekoliko za njo pa srnjaka, za trenutek zmanjšajte hitrost.
Morda ste pravkar postali priča enemu najstarejših prizorov naše narave.
Prizoru, ki se je na teh gričih odvijal dolgo pred nami.
In upam, da se bo še dolgo za nami.
Dober pogled in miren korak po naših lovskih stezah.
Peter Rajniš
Utrinki iz narave
Julij – mesec, ko gozd nikoli zares ne spi
Ko se poletni dan šele prebuja in se nad travniki Slovenskih goric še zadržujejo nežne meglice, gozd že živi svoje življenje. Večina ljudi takrat še spi, narava pa je že dolgo budna.
Prvi sončni žarki previdno osvetlijo robove gozdov. Rosa se lesketa na travah, z bližnjega grmovja se oglasi kos, nekoliko višje zapoje ščinkavec, nad travnikom pa tiho zaokroži kanja.
Če v tistem trenutku za nekaj minut obstanemo in samo opazujemo, hitro ugotovimo, da narava nikoli ni tiha. Vedno se nekaj dogaja.
Prav zato je julij eden najlepših mesecev za vse, ki radi zahajajo v gozd.
Sončni vzhod nad travniki Slovenskih goric.
Življenje je povsod okoli nas
Poletni gozd je poln življenja.
Mlade srne že samozavestno sledijo svojim materam, mladi fazani raziskujejo robove njiv, zajci se ob prvem svitu odpravijo na pašo, številne ptice pa svoje mladiče učijo prvih samostojnih poletov.
Vsak dan prinaša nove zgodbe.
Tiste, ki jih opazijo le potrpežljivi.
Narava nikoli ne hiti.
Vsak njen trenutek ima svoj namen.
"Življenje je povsod okoli nas": srna z mladičem na jutranjem travniku.
Ko vročina umiri gozd
Ko sonce doseže svojo moč, se življenje nekoliko umiri.
Srnjad poišče senco mladih bukev in hrastov.
Lisica se umakne v hladnejše dele gozda.
Ptice postanejo tišje.
Tudi veter za nekaj časa utihne.
Na prvi pogled bi človek pomislil, da se ni zgodilo nič.
Pa vendar življenje teče naprej – le nekoliko počasneje in bolj skrito očem.
"Večer prinese novo zgodbo": gozdna pot v topli večerni svetlobi.
Večer prinese novo zgodbo
Ko vročina popusti, se narava ponovno prebudi.
To je čas, ko na rob gozdov ponovno stopijo srne.
Na travnikih se pojavijo zajci.
Nad polji začnejo loviti netopirji.
V zraku zadiši po pokošeni travi in zemlji, ki se po dolgem dnevu počasi ohlaja.
To so trenutki, ki jih težko opišemo z besedami.
Treba jih je doživeti.
Julij je mesec spoštovanja narave
Poletje je za številne živali pomembno obdobje razvoja.
Mladiči se učijo samostojnega življenja, odrasle živali pa si nabirajo moči za obdobje, ki prihaja.
Zato je prav julij čas, ko lahko vsak obiskovalec narave največ prispeva z nečim zelo preprostim – z mirnim in spoštljivim obiskom gozda.
Ostanimo na poteh.
Pse imejmo na povodcu.
Ne približujmo se mladičem.
Narava najbolje deluje takrat, ko ji pustimo, da živi po svojih pravilih.
Pred vrati je najbolj skrivnostni čas srnjadi
Proti koncu julija se v naših gozdovih začne eno najbolj zanimivih obdobij v letu – prsk srnjadi.
Takrat srnjaki postanejo veliko dejavnejši, sledijo srnam in za njima pogosto ostanejo značilni krožni sledovi v travi. Gre za enega najlepših naravnih pojavov v naših gozdovih, ki ga lahko opazi le tisti, ki zna potrpežljivo opazovati naravo.
Temu posebnemu obdobju bomo namenili naslednji prispevek.
Srnjak na robu gozda.
Narava nas vedno nagradi
Za najlepše trenutke v naravi ne potrebujemo dragih naprav.
Potrebujemo le čas.
Nekaj potrpežljivosti.
In odprte oči.
Morda bomo zagledali srno, ki previdno stopi iz gozda.
Morda bomo zaslišali detla, ki odmeva med starimi hrasti.
Ali pa bomo preprosto sedeli na robu travnika in opazovali sončni vzhod.
Takšni trenutki ostanejo v človeku veliko dlje kot katera koli fotografija.
Misel za konec
Narava nam vsak dan podarja nešteto zgodb.
Vprašanje je le, ali si vzamemo čas, da jim prisluhnemo.
Ko naslednjič stopite v gozd, ne hitite.
Za trenutek obstanite.
Globoko vdihnite.
Poslušajte.
Morda boste ugotovili, da gozd nikoli ni zares tih – le govori nekoliko drugače, kot smo vajeni.
Besedilo pripravila uredništvo spletne strani LD Dobrava. (Peter Rajniš)
Fotografije: člani LD Dobrava.
34.POKAL DRŽAVNOSTI NA GORIČKO
Napeti strelski obračuni v Dobravi v Slovenskih goricah.
Na strelišču Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno, že 34.
tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal državnosti. Z njim so dobravški lovci
zaznamovali letošnje praznovanje 35 – letnice samostojne Slovenije.
V pasji vročini, ki je pripekala na gozdni jasi sredi Dobrave, so se strelci pomerili v ekipni in
posamični konkurenci. Ekipni zmagovalci so bili lovski strelci iz LD Negova pred Strelskim
društvom(SD) Vitomarci in SD Sokol iz Krncev. Ker so bili rezultati teh dveh ekip izenačeni, so
v dodatnem razstreljevanju imeli nekoliko mirnejšo roko strelci in Vitomarcev. V osrednjem
delu tekmovanja za 34. pokal državnosti je po izredno napetem velikem finalu in po treh
dodatnih krogih slavil Drago Nemec iz SD Sokol pred lanskim zmagovalcem Davorinom
Tošem iz LD Trnovska Vas in Markom Perkom SD Osek. Zanimivo je, da je v finalnih
obračunih kar nekaj velikih favoritov in izkušenih strelcev izpadlo.
Organizirali so tudi nagradno tekmovanje posameznikov v športni disciplini trap, v katerem
je prav tako po dodatni krogih v finalu slavil Alojz Majcen iz SD Vitomarci in tesno zmagal
pred prvim favoritom tega tekmovanja Markom Perkom iz SD Osek in Bojanom Kovačem iz
SD Sokol. V zanimivem obračunu lovskih veteranov pa je letos v Dobravi nekoliko
nepričakovano, a zasluženo zmagal Milko Cepec iz LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu
pred Antonom Maričem iz SD Sokol in Jožetom Perkom iz LD Lenart. Pokale je zmagovalcem
podelil starešina LD Dobrava Franc Slekovec.
dr. Marjan Toš , lovski mojster
Drago Nemec ( v sredini) s 34. pokalom državnosti/Foto Jure Toš
Alojz Majcen (v sredni) je vzdržal pritiske konkurence v športni disciplini/Foto
Jure Toš
Milko Cepec iz LD Vurmat je ugnal močno veteransko konkurenco/Foto Jure Toš
Na strelišči je bilo kljub hudi vročini ves dan živahno/Foto Marjan Toš
VABILO
LD DOBRAVA
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
V A B I L O
NA LOVSKO SREČANJE---TEKMOVANJE
Tekmovanje bo v soboto 27.6.2025 od 12.00 ure dalje, in v nedeljo 28.6.2025 od 8.00 ure dalje na strelišču LD Dobrava.
TEKMOVANJE bo potekalo v naslednjih kategorijah:
-Ekipno tekmovanje, Lovski stav
-Pokalno tekmovanje,Lovski stav
-Pokalno tekmovanje,Športni stav
-Tekmovanje veteranov od 65. let naprej lovski stav
Pravila tekmovanja bodo podana na strelišču
Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno !!
Lep lovski pozdrav!
Sp. Senarska, 30.5.2025
Starešina LD:
Franc Slekovec
LOVSKA PREŽA V PLOJEVI GRABI
Lovcem je pri delu pomagal tudi gospodar Jožek Ploj
V Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah načrtno skrbijo za lovske objekte in
naprave ter namenjajo posebno skrb izdelavi in vzdrževanju visokih prež. Letos je bil na vrsti
za postavitev visoke preže revir Osek, ki ga dolga leta vodi Danilo Muršec. Potem ko so
pridobili vsa dovoljenja od lastnika zemljišča, da lahko prežo postavijo, so se lotili dela.
Strojno pomoč je revirnim lovcem nudil gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, pri delu pa
je pomagal tudi lovski tovariš Feliks Trojner iz sosednje LD Benedikt. Kot je povedal revirni
vodja Danilo Muršec, gre za nadomestno prežo št. 4 v Plojevi dolini. Na pomoč jim je
priskočil tudi gospodar Jožek Ploj in zato so delo opravili brez težav.
Visoka preža v lovišču služi predvsem varnemu in etičnemu lovu, natančnemu opazovanju
divjadi ter selektivnemu odvzemu živali iz narave (npr. lov na medveda je po zakonu
izključno vezan na visoko prežo). Lovcu omogoča miren pregled nad okolico, pravilno oceno
trofeje (starost, spol, zdravje) in natančen strel, ki je še ako pomemben tudi zaradi
spoštovanja lovske etike. Je nepogrešljiv objekt za monitoring populacij divjadi (popisi
divjadi), za ocenjevanje zdravstvenega stanja živali in ugotavljanje škode v okolju.
(mt)
Fotografija: Preža je uporabni objekt in okras okolja/Marjan Toš
EKIPNA ZMAGA V PRVENSTVU LGB LENART V SV.JURIJ, POSAMIČNA PA V VOLIČINO
POL STOLETJA V ZELENI BRATOVŠČINI
Ivan Bezjak je tudi vrhunski strelec na glinaste globe in je na streliščih osvojil 500 pokalov.
V vrstah zelene bratovščine imamo tudi ljudi, ki nikoli ne silijo v ospredje in to kljub temu, da
na mnogih področjih puščajo globoke sledi. Eden med njimi je tudi Ivan Bezjak, strelski
veteran, ki ga poznajo širom po Sloveniji. Je srčni lovec in varuh divjadi v Lovski družini (LD)
Dobrava v Slovenskih goricah. Doma je v Vitomarcih v slovensko goriški občini Sv. Andraž in
je lovsko pot začel v LD Juršincih leta 1975. Od tam pa je kmalu odšel v Dobravo, kjer je še
danes v revirju Župetinci – Smolinci. Zelo rad skrbi za zimsko krmljenje sicer vse redkejših
fazanov in ko mu čas dopušča, še vedno rad preži za zvitorepkami. Lov na lisice mu je edino
lovsko veselje, vse ostalo pa je skrb za ohranitev divjadi in njenega naravnega okolja, kjer je
to sploh še mogoče. Pred dnevi je prejel spominsko priznanje za 50 let članstva v zeleni
bratovščini.Zelo dobro se spominja prve zmage na strelišču LD Benedikt leta 1976. Tam mu
je steklo kot po loju in svojil je prvi pokal za zmago. Še danes je v vitrini na častnem mestu.
Sicer pa ima zbirko okoli 500 pokalov za zmage v polstoletnem lovskem strelstvu iz vseh
koncev Slovenije.
M.T.
Fotografija:
Ivan Bezjak s pokalom v Dobravi/Foto Marjan Toš
Fotografija:
Ivan Bezjak s spominskim priznanjem LZS za 50 -let članstva v lovski organizaciji/Foto Jure
Toš
DOBRAVŠKI LOVCI SO OČISTILI OKOLJE
Po gozdovih se še vedno najde odpadna embalaža
Člani Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah so izvedli tradicionalno spomladansko
čistilno akcijo. Očistili so okolico lovskega doma in tudi bližje gozdne robove. Ocenili so, da je
v gozdovih sicer manj odpadkov in smeti kot v preteklosti, da pa se še vedno najdejo plastične
vrečke in predvsem veliko odpadne embalaže. Tu in tam se je našla tudi kakšna steklenica,
sicer pa so razmere v primerjavi s preteklimi leti veliko boljše. Dobravški lovci so
pobrali smeti in odpadke tudi ob dovozni poti v Dobravo, ki bi bila potrebna nekoliko večje
obnove. Najbolj problematični so obcestni jarki ,ki so zamašeni z odpadnim listjem. Očistili
so tudi okolico gospodarskega objekta in parkirišče, pokosili travo in obrezali živo mejo.
Delo so opravili z dobro voljo in prepričani, da bo v prihodnje še manj onesnaževanja okolja.
Zlasti gozdov, kjer se k sreči že nekaj let ne pojavljajo razvpita divja odlagališča odvrženih
gospodinjskih aparatov in gum. Razmere v naravnem okolju v vseh revirjih skrbno spremljajo
in izvajajo monitoringe.
M.T.
Fotografija: Gozd je očiščen/Foto Franc Slekovec
IZREDNI ODSTREL SIVIH VRAN
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugodilo vlogi Območnega združenja
upravljavcev lovišč Slovensko goriškega lovsko – upravljavskega območja (LUO) za izredni
poseg v populacijo sive vrane v času lovopusta. V tem LUO je letos dovoljen izredni odstrel
sivih vran v času lovopusta od dneva izdaje omenjene odločbe 4. marca do 31. julija. V
odločbi, ki so jo prejele vse Lovske družine kot upravljavke lovišč tega območja, je
ministrstvo med drugim zapisalo, da se lahko izredni odstrel teh ptic izvaja izključno na
kmetijskih površinah, kjer nastaja oziroma se pričakuje, da bo nastala resna škoda od sivih
vran. Odstrel je potrebno izvajati na ciljno usmerjen način, kar pomeni, da mora biti izvajalec
odstrela samo na površini kjer nastaja škoda oz. se pričakuje, da bo zaradi prevelikega
števila sivih vran nastala škoda. Največ škode nastaja na posevkih koruze. Na sive vrane se
lahko strelja samo iz dobro vidnih strelnih mest in to le na ne gnezdeče ptice, ki se
združujejo v jate.
M.T.
Fotografija: Sive vrane so se namnožile tudi v mestih/Foto Marjan Toš
V SLOVENSKIH GORICAH VEDNO VEČJI POVOZ DIVJADI NA CESTAH
V letošnjem letu je bilo v Sloveniji povoženih že 986 prostoživečih živali, od tega kar 692
srnjadi.
Število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod
po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote
prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter
vedno večjega nemira v naravnem okolju. Direkcija RS za infrastrukturo, raziskovalci divjadi,
upravljavci lovišč in Lovska zveza Slovenije že vrsto let vlagajo velike napore za zmanjšanje
števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih
odvračalnih in kemičnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih
državnih cest.
Največ povozov divjadi je na lokalnih in regionalnih cestah brez ograj. Sploh tam, kjer
potekajo prometnice ob gozdovih ali celo skozi njih in ob velikih poljih z monokulturami
(koruza). Na avtocestah z ograjami ( te bi morale imeti še več nadhodov in podhodov za
divjad) je povozov sicer manj, so pa posledice mnogi hujše, tako za živali kot tudi voznike.
Do trkov z divjadjo oz. s prostoživečimi divjimi živalmi prihaja predvsem v mračnem delu
dneva, zjutraj in zvečer, torej v času, ko so živali najbolj dejavne. Glede letnih časov pa je
največ povozov spomladi, ko je aktivnost divjadi največja ( iskanje sveže paše, neprevidni
mladiči, označevanje teritorijev). Tem pojavom smo iz leta v leto priče tudi v LD Dobrava.
Po ocenah analitikov je za 90% povozov kriv človek – ne samo kot voznik zaradi prevelikih
hitrosti in neprilagodljivosti na cestah – pač pa zaradi grobih posegov v okolje – trase
avtocest na primer so uničile habitate divjih živali, njihove dolgoletne stečine in selitvene
poti ipd. Poleg srnjadi je na Štajerskem (in tudi v Prekmurju) vsako leto povoženih tudi veliko
poljskih zajcev, lisic, kun, jazbecev in divjih prašičev. Zaradi nenehnega naraščanja gostote
prometa in nemira v naravnem okolju divjadi bodo povozi terjali še večji krvni davek divjih
živali.
M.T.
Fotografija:
Tudi v slovenskih goricah je na cestah je največ povožene srnjadi/Foto Marjan Toš
72. občni zbor LD Dobrava v Slovenskih goricah
