Lovska družina Dobrava

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

IZREDNI ODSTREL SIVIH VRAN

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugodilo vlogi Območnega združenja
upravljavcev lovišč Slovensko goriškega lovsko – upravljavskega območja (LUO) za izredni
poseg v populacijo sive vrane v času lovopusta. V tem LUO je letos dovoljen izredni odstrel
sivih vran v času lovopusta od dneva izdaje omenjene odločbe 4. marca do 31. julija. V
odločbi, ki so jo prejele vse Lovske družine kot upravljavke lovišč tega območja, je
ministrstvo med drugim zapisalo, da se lahko izredni odstrel teh ptic izvaja izključno na
kmetijskih površinah, kjer nastaja oziroma se pričakuje, da bo nastala resna škoda od sivih
vran. Odstrel je potrebno izvajati na ciljno usmerjen način, kar pomeni, da mora biti izvajalec
odstrela samo na površini kjer nastaja škoda oz. se pričakuje, da bo zaradi prevelikega
števila sivih vran nastala škoda. Največ škode nastaja na posevkih koruze. Na sive vrane se
lahko strelja samo iz dobro vidnih strelnih mest in to le na ne gnezdeče ptice, ki se
združujejo v jate.

M.T.

SIVA VRANA
Fotografija: Sive vrane so se namnožile tudi v mestih/Foto Marjan Toš

V SLOVENSKIH GORICAH VEDNO VEČJI POVOZ DIVJADI NA CESTAH

V letošnjem letu je bilo v Sloveniji povoženih že 986 prostoživečih živali, od tega kar 692
srnjadi.

Število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod
po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote
prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter
vedno večjega nemira v naravnem okolju. Direkcija RS za infrastrukturo, raziskovalci divjadi,
upravljavci lovišč in Lovska zveza Slovenije že vrsto let vlagajo velike napore za zmanjšanje
števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih
odvračalnih in kemičnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih
državnih cest.
Največ povozov divjadi je na lokalnih in regionalnih cestah brez ograj. Sploh tam, kjer
potekajo prometnice ob gozdovih ali celo skozi njih in ob velikih poljih z monokulturami
(koruza). Na avtocestah z ograjami ( te bi morale imeti še več nadhodov in podhodov za
divjad) je povozov sicer manj, so pa posledice mnogi hujše, tako za živali kot tudi voznike.
Do trkov z divjadjo oz. s prostoživečimi divjimi živalmi prihaja predvsem v mračnem delu
dneva, zjutraj in zvečer, torej v času, ko so živali najbolj dejavne. Glede letnih časov pa je
največ povozov spomladi, ko je aktivnost divjadi največja ( iskanje sveže paše, neprevidni
mladiči, označevanje teritorijev). Tem pojavom smo iz leta v leto priče tudi v LD Dobrava.
Po ocenah analitikov je za 90% povozov kriv človek – ne samo kot voznik zaradi prevelikih
hitrosti in neprilagodljivosti na cestah – pač pa zaradi grobih posegov v okolje – trase
avtocest na primer so uničile habitate divjih živali, njihove dolgoletne stečine in selitvene
poti ipd. Poleg srnjadi je na Štajerskem (in tudi v Prekmurju) vsako leto povoženih tudi veliko
poljskih zajcev, lisic, kun, jazbecev in divjih prašičev. Zaradi nenehnega naraščanja gostote
prometa in nemira v naravnem okolju divjadi bodo povozi terjali še večji krvni davek divjih
živali.

M.T.

Fotografija:

Srnjaček
Tudi v slovenskih goricah je na cestah je največ povožene srnjadi/Foto Marjan Toš

72. občni zbor LD Dobrava v Slovenskih goricah

BIJEJO PLAT ZVONA ZA ŽIVLJENJSKI PROSTOR POLJSKE DIVJADI.

Dobravške lovce je na zboru pozdravil tudi predsednik LZ Maribor in podpredsednik LZS

Marjan Gselman

V lovskem domu v Dobravi je bil 72. redni letni zbor članov Lovske družine (LD) Dobrava v

Slovenskih goricah. Poleg članov so se ga udeležili tudi gostje, med njimi predsednik Lovske

zveze (LZ) Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Marjan Gselman,

predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu Rudi in Jože Maček,

podžupan Občine Cerkvenjak Franc Zorko ter predstavniki gasilskih društev iz Cerkvenjaka

in Sv. Trojice..

Pregledali so delo v minulem leto in kritično oceni vse slabše naravne pogoje za divjad. Še

posebej so zaskrbljeni zaradi velikega upadanja številčnosti poljske divjadi, ki iz njihovih

lovskih revirjev izginja, saj poljskih jerebic in prepelic že nekaj let nimajo več. Kot je posebej

poudaril gospodar tega 37 – članskega kolektiva zelene bratovščine Vlado Steinfelser,

dobesedno bijejo plat zvona, da bi ohranili vsaj še kakšno remizo, živo mejo, mejico in

vetrobranski pas za preživetje in ohranitev fazanov. Gospodarsko zanimiva vrsta divjadi je le

srnjad, ki je številčno dobro zastopana, a jo ogrožata velik nemir v naravnem okolju, promet

in šakal. Na »kratko« držijo lisice in sive vrane, ki povzročajo škodo na spomladanskih

posevkih koruze in pozimi na silažnih in senenih balah. Š škodami po divjadi sicer nimajo

večjih težav, saj s kmeti in drugimi lastniki zemljišč dobro sodelujejo in izvajajo preventive

ukrepe za njihovo preprečevanje.

Na zboru je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominska priznanja LZS za

dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Za 50 -let članstva sta priznanji prejela Vlado

Druzovič in Ivan Bezjak, za 40 let članstva pa Branko Grajfoner in Jože Krempl. Podžupan

občine Cerkvenjak Franc Zorko se je lovcem zahvalil za veliko skrb pri ohranitvi divjadi in

naravnega okolja in povedal, da v občini izjemno cenijo in spoštujejo njihovo poslanstvo

skrbnikov žive narave. Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman pa je nanizal aktualno

dogajanje v tej največji slovenski območni lovski zvezi in predstavil številne zakonske

spremembe in novosti. Opozoril je še, da se s problematiko vse slabših naravnih pogojev za

preživetje poljske divjadi soočajo v večini LD po Slovenskih goricah in na Dravskem polju in

izpostavil osrednjo nalogo lovcev pri repopulaciji fazanov, to je zagotavljanje primernega

življenjskega prostora.

M.T.

Dobravški lovci z gosti na 72. občnem zboru foto JureToš

Dobravški lovci na 72. občnem zboru/Foto Jure Toš

Starešina LD Dobrava Franc Slekovec in dobitnik spominskega priznanja Branko Grajfoner

Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil spominski znak LZS za 40 let članstva v

lovski organizaciji Branku Grajfonerju/Foto Jure Toš

Za 50 let članstva v lovstvu je dobil spominski znak Vladimir (Vlado) Druzovič)/Foto Jure

Toš

BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?

Aktualna razmišljanja pred letnim zborom LD Dobrava v Slovenskih goricah.

BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?

V LD Dobrava se zavzemajo za izboljšanje naravnih razmer in življenjskega prostora za fazane in podpirajo dolgoročno zastavljeni projekt vlaganja iz umetne vzreje na širšem območju

Skrb za ohranitev fazanov je bila ena od osrednjih tem na delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, na katerem so sicer govorili o pripravah na letni občni zbor. Gospodar LD Vlado Steinfelser je namreč zelo argumentirano komentiral dogajanje v naravnem okolju, v katerem se življenjski prostor za fazane iz leta v leto spreminja na slabše. Zadnje čiščenje in urejanje vodotokov na območju Oseka, Brengove, Zg. in Spodnjih Verjan ter Čagone je pokazalo vso surovost posega, saj so obrežja vodotokov povsem gola, brez enega samega drevesa in grmovnice. Še posebej gol je melioracijski jarek od Brengove proti Čagoni vse do meje v sosednjo LD Vitomarci. Trajalo bo več let, da si bo opomogel in da bo ob njem spet zrasel kakšen grmovni osamelec, jelša ali vrba. Nič drugače ni na območju Zibot in Brengove. Tam je ostala samo majhna remiza pod kmetijo Rojs , ki edina nudi varno zavetje za redke fazane in k sreči jo je LD Dobrava pravočasno vzela v zakup. Drvanja v Zg. Verjanah nizvodno do Sp. Verjan je gola, fazana tako rekoč ni mogoče več videti. Edino, kar je fazanom še ostalo je slab kilometer ostanka stare struge Pesnice v Spodnji Senarski na meji med LD Dobrava in Trnovska Vas. Za ta predel je LD Dobrava lani vložila predlog pri Zavodu za varstvo naravne dediščine (ZVND), Območna enota Maribor, da se ga zaščiti kot naravno vrednoto. Pri tem je sodelovala tudi s pristojno občino Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Po neuradnih informacijah naj bi s predlogom uspela, kar bi bilo za lovce in njihovo skrb za ohranitev fazanov veliko olajšanje. Kolikor toliko še solidna naravna remiza za fazane je le še v Sp. Verjanah, kjer pa naj bi po napovedih tudi izvedli večji poseg in spodnji del remize posekali. Zaskrbljenost je torej več kot umestna, saj je LD Dobrava že pred tremi leti ostala tudi brez zadnje kite poljskih jerebic in po nekaterih ocenah se to obeta tudi prepelicam. Sliši se jih le še tu in tam.

Zaradi vsega tega je gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser kritično spregovoril o zadržanosti nekaterih LD v lenarškem Lovsko – gojitvenem bazenu (LD Benedikt, Lenart, Voličina, Sv. Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah) glede vlaganja odraslih fazanov v lovišče. Dobrava je podprla apel mariborske Lovske zveze in bo z vlaganjem odraslih fazanov (50 kur in 20 petelinov) nadaljevala tudi letos. Če bi se za ta ukrep vzporedno z ohranitvijo naravnega okolja za to ogroženo poljsko kuro odločile še ostale LD v bazenu, bi na dolgi rok mogoče lahko fazane ohranili. Gre seveda za dolgoročno zastavljeni projekt, v katerem mora biti v ospredju urejanje remiz (tudi z mejicami in živimi mejami) kot življenjskega prostora za poljske kure. Vzporedno pa tudi strokovno načrtovano in izvedeno vlaganje fazanov s permanentnim monitoringom in spremljanjem dogajanja vsaj v desetletnem obdobju. Z vsemi vzporednimi ukrepi vred, tudi z dopolnim zimskim krmljenjem, kakršno to mora biti ( ne zgolj enolično krmljenje s koruzo, pač pa tudi z mešanico drugih žiti, pšenice, prosa, senenega drobirja). Poleg tega si že zdaj prizadevajo, da bi v predelih, kjer nekaj fazanov še je, na kratko držali tako sive vrane kot tudi lisice in kune belice, ki sodijo med osrednje predatorje in dodatno redčijo sicer skromne fazanje jate. Svoje pa prispeva že dolgo znana kemizacija kmetijske pridelave na monokulturah koruze in pšenice ter v zadnjih letih še soje.

Ocena razmer s predlogom izvajanja ukrepov v širšem območju lenarškega LGB je dobila polno podporo dobravških lovcev. Nenazadnje se ve, kako je treba upravljati lovišče in da se lahko finančna sredstva, pridobljena iz lovišča, vračajo samo nazaj v lovišče.

M.T.

Fotografije:

Povsem gola nabrežja Drvanje v Zg. Verjanah

Opustela obrežja Drvanje v Zg. Verjanah brez enega grmička ali osamelca/Foto Marjan Toš

Globoka zareza v naravo za naslednjih dvajet let

Globoka zareza v naravni prostor na čagonskem polju v Pesniški dolini/Foto Marjan Toš

Kam to vodi?/Foto Marjan Toš

Ena redkih solidnih remiz za fazane v Sp. Veranah ki ji grozi posek

Edina solidna remiza za fazane v Sp. Verjanah, ki pa ji grozi posek/Foto Marjan Toš

VODOTOKI SE NA VELIKO ČISTIJO IN UREJAJO

Sekanje grmišče več ne poteka v času rastitve in razmnoževanja ptic in poljskih kur

Kljub zimi se je čiščenje vodotokov v osrednjih Slovenskih goricah nadaljuje. Pred dnevi so
zabrneli stroji pod kmetijo Rojs v Brengovi, kjer na veliko čistijo prvega od dveh
melioracijskih jarkov Drvanje. Dela potekajo brez zapletov in vodotokov dobiva povsem
drugačno podobo. Obvodno rastje, zlasti grmičevje jelše in vrbe je povsem izkrčeno. Kljub
temu, da se s tem močno slabšajo naravni pogoji za preživetje ptic, poljskih kur, drobnih
sesalcev in izjemno pomembnih mikroorganizmov v tleh, pa je treba vseeno priznati
upravljalcem, da so se dela lotili še pred spomladansko ozelenitvijo in gnezdenjem. Pred leti
tega nismo videli, saj so se vodotoki čistili skozi vse leto in zarast sekala v času rastitve in
gnezdenja ptic in poljskih kur ter druge male divjadi.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je v svojem javnem navodilu za urejanje vodotokov
med drugim izpostavilo, da je treba pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je
predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o
divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1.
marcem in 1. avgustom.
Direkcija Republike Slovenije za vode je tudi sporočila, da je z namenom zmanjševanja
erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč,
prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na
vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in
zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem
zemljišču, postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in
drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih
deponij.

M.T.

Čiščenje malioracijskega jarka pri kmetiji Rojs v Brengovijpg
Fotografija: Urejanje melioracijskega jarka pri Rojsovi kmetiji v Brengovi/Foto Marjan Toš

Čagonske njive brez zavetja za divje živali

Fotografije: Čagonske njive (nekdanji travniki) brez zavetij za divje živali pozimi/Foto
Marjan Toš

LOVSKI POHOD OB PESNICI V SNEŽNI BELINI

LD Dobrava nadaljuje tradicijo zimskih srečanj s pobrateno LD Vurmat in s sosednjimi LD

Prekrasna zimska sobota, ki so jo polepšali še sončni žarki, je pritegnila v Sp. Senarsko lepo

število članov zelene bratovščine, ki so izvedli zimski pohod ob Pesnici. Organizatorji iz

Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah so tako izpolnili obljubo, da bodo nadoknadili

predbožično-novoletno srečanje s pobrateno LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu in s

predstavniki sosednjih LD Trnovska Vas, Vitomarci in Juršinci. Poglavitni namen srečanja je

bilo prijateljsko druženje in izmenjava lovskih doživetij v minulem letu, saj so lovno sezono

zaključili in tudi sicer je v zimskih razmerah treba divjadi pustiti čim več miru.

Organizatorji pa so kljub temu poskrbeli za nekaj »vonja po smodniku«, saj so na snežno

belem travniku pod kmetijo Jančič postavili starodavni muzejski stroj za izmetavanje

glinastih golobov. Izvedli so ekipno in posamično tekmovanje za novoletni pokal, ki je bilo

zelo zanimivo, saj je bil takšen način izmetavanja golobov za mlajše lovce popolna neznanka.

Stroj, za katerega je poskrbel gospodar LD Dobrava in vodja tekmovanja Vlado Steinfelser, je

deloval brezhibno. Z njim je spretno rokoval lovski pripravnik Srečko Čuček, ki je vedel, v

katero smer je treba varno spustiti golobe. V ekipni konkurenci so slavili domačini (Dominik

Slekovec, Jure Toš in Marjan Kocuvan) pred ekipo pobratene LD Vurmat in ekipo LD

Trnovska Vas. V posamični konkurenci pa je imel najbolj mirno roko in ostro oko Davorin Toš

iz Trnovske Vasi pred domačinom Dominikom Slekovcem in tretjeuvrščenim Simonom

Mačkom iz Vurmata. Pokale in medalje je najboljšim podelil vodja tekmovanja Vlado

Steinfelser. Po tekmovanju so se zbrali še na zadnjem pogonu (brez plena seveda) in se

zadržali v prijetnem pogovoru do poznih popoldanskih ur. Razšli so se z obljubo, da se letos

srečajo tik pred božičem in ohranijo to lepo obliko prijateljevanja in utrjevanja lovskega

tovarištva.

M. T.

Fotografija: Zbor pred začetkom pohoda ob Pesnici/Foto Marjan Toš

Fotografija: Zmagovita ekipa LD Dobrava/Foto Marjan Toš

Fotografija: Davorin Toš se tudi v snežni belini ni ustrašil konkurence/ Foto Marjan Toš

STRELCI V OSEKU SE NISO USTRAŠILI MRAZA

Ekipna zmaga za Negovo, novoletni pokal Marku Perku in tretje mesto med veterani

Ivanu Bezjaku iz Dobrave.

Strelsko društvo (SD) iz Oseka v Slovenskih goricah je na strelišču pri Vladu Steinfelserju

organiziralo tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za novoletni pokal. Kot

vselej je bilo tudi tokrat na rahlo pobeljenem strelišču izjemno živahno, saj so je gnetlo

strelcev iz vseh koncev Slovenije.

V ekipni konkurenci so v lovski disciplini slavili strelci Lovske družine (LD) Negova pred

ekipo LD Dornava – Polenšak in Strelskim Klubom (SK) Sokol iz Krncev. Med posamezniki je v

tej disciplini zmagal domačin Marko Perko iz SD Osek pred Jožetom Kaučičem iz LD Negova

in Darjanom Vesenjakom iz LD Gaj nad Mariborom. V športni disciplini trap je zmagal Peter

Hul iz SK Sokol pred klubskim tovarišem Dragom Nemcem in tretjeuvrščenim Marjanom

Kavčičem iz LD Negova. Pri veteranih pa je po zanimivem in športnem merjenju moči slavil

Stanko Lehar is SK Sokol pred Vladom Šiškom iz Negove in tretjeuvrščenim legendarnim

lovskim strelcem Ivanom Bezjakom iz LD Dobrava.

M.T.

Fotografija: Sneg in mraz strelcem v Oseku nista prišla do živega/Foto Jure Toš

Strelska legenda Ivan Bezjak foto Marjan Toš

Fotografija: Ivan Bezjak iz LD Dobrava ostaja velika strelska legenda/Foto Marjan Toš

Vesel Božič

Lovski dom božič 2025

TRIJE MUŠKETIRJI IZ POBRATENE LD VURMAT SO PRAZNOVALI

Ivo, Slavko in Jožef so srčni člani zelene bratovščine in vse vse življenje povezani z naravo.

Lovska družina Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu je ob okroglih jubilejih treh lovskih

tovarišev organizirala krajši skupni lov. Nanj so bili povabljeni tudi prijatelji lovcev Iva

Ogrizka, ki je praznoval petinsedemdesetletnico življenja ter Slavka Štiberca in Jožefa

Mačka, ki sta praznovala sedemdeseti rojstni dan. Po jutranjem čaju, kavici in slastnih krofih

v lovskem domu so se jubilanti skupaj z lovskimi prijatelji in tovariši zbrali na zelenici pred

domom, kjer so najprej nastopili rogisti Lovske zveze Maribor pod vodstvom Slavka

Štiberca. V prekrasnem sončnem jutru se je zven lovskih rogov mogočno razlegal po širnem

Kozjaku. Krajši pozdravni nagovor je imel jubilant in hkrati lovovodja Jožef Maček, ki je med

zeleno bratovščino bolj poznan kot Škofov Pep. Njegova pomočnika sta bila Slavko Štiberc in

Ivo Ogrizek, ki so lov odlično pripravili in brez najmanjšega zapleta tudi izvedli. Diana lovcem

ni bila najbolj naklonjena, uplenili so le srnskega mladiča.

Pozdrav uplenjenemu srnjačku so najprej opravili rogisti, kar je bilo posebno doživetje, saj te

tradicije marsikje več ne negujejo. Lovovodja Pep se je vsem zahvalil za varno rokovanje z

orožjem in za spoštovanje navodil ter vse povabil na zadnji pogon v lovski dom. Tam je

starešina LD Vurmat Rudi Maček po okusnem golažu, ki ga je skuhala blagajničarka LD Mojca

Rihter z mamo Darinko, praznični potici in piškotih, podelil spominska priznanja vsem trem

jubilantom. Vnovič so zatrobili lovski rogisti in njihov vodja Slavko, eden od jubilantov, je

izvirno izvedel enega od najstarejših lovskih običajev – lovski ropot. Nekaj nepozabnega,

kako bogata je malha slovenskih lovskih šeg in običajev in koliko bogatega kulturnega

sporočila nosijo v sebi. Lahko smo ponosni, da naša pobratena LD tako skrbno neguje

običaje in jih prenaša na mlajše člane. Jubilantom bomo lovsko voščili tudi na našem

druženju z lovom na race 10. januarja 2026 v Sp. Senarski. Veselimo se srečanja.

M.T.

Spominska priznanja LD Vurmat jubilantom

Fotografija: Trije lovski »mušketirji« iz Vurmata so veliki prijatelji in zaljubljenci v

naravo/Foto Marjan Toš

Pozdrav lovini v izvedbi lovskih rogistov

Fotografija: Pozdrav uplenjeni divjadi v izvedbi lovskih rogistov/Foto Marjan Toš

ŠTAJERSKI LOVCI S STARIM NOVIM PREDSEDNIKOM

Občni zbor Lovske zveze Maribor je postregel z zanimivimi temami

V Mariboru je bil programsko – volilni občni zbor mariborske območne Lovske zveze (LZ).

Na njem so govorili o delu v minulem obdobju, sprejeli finančni program za prihodnje leto in

izvolili nove organe za prihodnja štiri leta. Uvodoma je predsednik Marjan Gselman na

kratko strnil opravljeno delo v minulem štiriletnem mandatu. Izpostavil je predvsem veliko

skrb za izobraževanje na vseh ravneh, za negovanje lovske kulture, za dobro sodelovanje z

izobraževalnimi ustanovami, lokalnimi skupnosti, z LKD Maribor in seveda z vsemi 43

lovskimi družinami (LD, ki so članice zveze). Dobršen del poročila pa je namenil strokovnim

temam in uveljavljanju številnih zakonskih sprememb s področja lovstva in varstva narave.

Za predsednika LZ Maribor v prihodnjem mandatnem obdobju 2026 – 2030 je bil izvoljen

dosedanji predsednik Marjan Gselman. Izvoli so tudi člane Nadzornega odbora in

Disciplinskega razsodišča ter na predlog novega predsednika Gselmana potrdili še člane

Upravnega odbora LZ Maribor.

Delegate in goste je nagovoril in pozdravil predsednik Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca

Janez Kaiser. KPL z mariborsko LZ dobro sodeluje že 61 let. Na občnem zboru so podelili več

priznanj in plaket LZ Maribor. Priznanja za predano in ustvarjalno delovaje v organih LZ

Maribor so prejeli Bojan Protner iz Lovske družine (LD) Pernica, Simon Ferlinc iz LD Puščava, ,

Tomaž Golob iz LD Puščava,, Izidor Cojzer iz LD Kapla na Kozjaku, Silvester Gregorič iz LD

Pobrežje – Miklavž in Slavko Štiberc iz LD Vurmat. Plakete LZ Maribor za dolgoletno

delovanje v organih LZ Maribor in za prispevek pri utrjevanju njene vloge in ugleda pa so

prejeli Rudolf Majer iz LD Šentilj, Zdravko Brezovšek iz LD Šmartno na Pohorju, Bojan

Urbančič iz LD Ruše, dr. Marjan Toš, iz LD Dobrava ,Franc Krivec iz LD Sv. Jurij in Marjan

Gselmaniz LD Pobrežje- Miklavž .

M.T.

Upravni odbor LZ Maribor 2021 2025arhiv LZ Maribor

Fotografija:

Upravni odbor LZ Maribor za obdobje 2021 – 2025 je uspešno zaključil mandat/arhiv LZ Maribor

NOVA GENERACIJA LOVSKIH ČUVAJEV

Med novimi čuvaji je tudi Danijel Hojnik iz LD Dobrava

Eden od letošnjih tečajev za lovske čuvaje, ki jih je organizirala Lovska zveza Slovenije (LZS)

je bil tudi v Mariboru. Prijavljenih je bilo 77 kandidatov, uspešno pa ga je zaključilo 69

kandidatov, med njimi tudi ena lovka. Po teoretičnem delu v veliki predavalnici Lovske zveze

Maribor je bila na Ptuju organizirana še strokovna ekskurzija, ki jo je vodil Ivan Žižek,

predsednik komisije za izobraževanje pri LZS. Vsi slušatelji so morali izdelati pisno

seminarsko nalogo z naslovom Kvalitativna analiza lovo čuvajske službe v matični Lovski

družini. Kot je povedal predsednik komisije za lovske čuvaje pri LZD doc. dr. Srečko F. Krope,

je znašala povprečna ocena seminarskih nalog 7,5. Splošna ocena znanja na zaključnih izpitih

je bila povprečna. 6 kandidatov zaključnega izpita ni opravilo. Ob zaključku so se novi lovski

čuvaji zbrali na zaključnem druženju pri lovskem domu LD Paloma Sladki Vrh, je povedal

sveži lovski čuvaj Danijel Hojnik iz LD Dobrava v Slovenskih goricah in dodal, da so stkali nove

prijateljske vezi in lovsko tovarištvo.

M.T.

Nova generacija lovskih čuvajev v Sladkem Vrhu

Fotografija: Nova generacija lovskih čuvajev na Sladkem Vrhu/arhiv Danijel Hojnik

Stran 1 od 20

Kontakt

Iskanje

Vremenska napoved

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

IZREDNI ODSTREL SIVIH VRAN

V SLOVENSKIH GORICAH VEDNO VEČJI POVOZ DIVJADI NA CESTAH

72. občni zbor LD Dobrava v Slovenskih goricah

BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?

VODOTOKI SE NA VELIKO ČISTIJO IN UREJAJO

LOVSKI POHOD OB PESNICI V SNEŽNI BELINI

STRELCI V OSEKU SE NISO USTRAŠILI MRAZA

Vesel Božič

TRIJE MUŠKETIRJI IZ POBRATENE LD VURMAT SO PRAZNOVALI

ŠTAJERSKI LOVCI S STARIM NOVIM PREDSEDNIKOM

NOVA GENERACIJA LOVSKIH ČUVAJEV