Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 

Jelenjad krmišče

Vir : Litva

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

DIVJAD POTREBUJE MIR

Na Pohorju in Kozjaku in drugod po Sloveniji so zaradi visoke snežne odeje
bistveno poslabšane razmere za preživetje divjadi – Lovci prosijo vse, da divjadi
po nepotrebnem ne vzemirjajo

Ker je v vseh višje ležečih predelih Pohorja in Kozjaka (ter seveda drugod po Sloveniji)
že visoka snežna odeja, je treba dosledno upoštevati načela lovske etike in zakonske
predpise, ki urejajo lov in zasledovanje divjadi v primeru neugodnh vremenskih razmer.
To velja še posebej v primeru visoke snežne odeje, s kakršno se sooča divjad na
Pohorju, Kozjaku, na Boču, Kozjanskem in drugod na širšem savinjsko-kozjanskem
območju. Divjad v teh razmerah potrebuje mir in čim manj vznemirjanja, da ne izgublja
nepotrebne energije. Zato je Lovska zveza Maribor pozvala svoje članice, torej lovske
družine (LD), da ta načela dosledno spoštujejo in da poskrbijo tudi za zimsko krmljenje,
kot to dovoljuje zakonodaja.
S posebnim opozorilom se je oglasil tudi lovski inšpektor, pristojen za slovensko
goriško, pohorsko in savinsko-kozjansko lovsko –upravljalsko območje Ian Martin
Koštomaj. V obvestilo, ki so ga prejela vodstva območnih združenj omenjenih lovsko-
upravljalskih območij in njihovi tajniki je med drugim zapisal, »da lov divjadi v primerih,
ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali poledenela, ni dovoljen in predstavlja prekršek
skladno z določili Zakona o divjadi in lovstvu za katerega je predpisana globa. Dodatno
želimo opozoriti, da lov skladno z določbo Zakona o divjadi in lovstvu pomeni:
»…iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti
divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov« ter, da se višina
snežne odeje preverja z merjenjem in podatki ARSO za posamezno lokacijo«,je
opozoril inšpektor Koštomaj. Vodstva območnih združenj upravljalcev lovišč so njegovo
navodilo že posredovala vsem Lovskim družinam, ki upravljajo z lovišči.
Naj ob tem zapišemo še to, da je v prmeru visoke snežne odeje treba tudi v nižinskih
loviščih upoštevati omenjena navodila. V teh loviščih snega praktično ni, a kljub temu
lovci zvajajo dopolnilno krmljenje male divjadi, predvsem fazanov in jerebic, kjer te
poljske kure še imajo (deli Dravskega polja in Slovenskih goric). Prav tako lovci skrbijo
tudi za ptice pevke. Glede dopolnilnega krmljenja pa vnovič opozarjao vse, da mora biti
hrana, ki jo dajejo v krmišča ali krmilnice, čimbolj skladna s tisto, ki bi jo prostoživeče
divje živali dobile v naravi. In to velja tudi za ptice pevke.


Marjan Toš

Krmišče v Sp. Verjanah
Fotografija:
V nižinskih loviščih lovci dopolnilno krmijo fazane in poljske jerebice/Foto: Marjan Toš

PO DVEH LETIH SPET LOVSKA RAZSTAVA

Lenarški lovsko-gojiveni bazen
PO DVEH LETIH SPET LOVSKA RAZSTAVA

Po dveh letih premora je svet lenarškega Lovsko-gojitveega bazena (LGB) v lovskem
domu Lovske družine (LD) Lenart vnovič organiziral razstavo trofej uplenjene srnjadi v
minulem letu. Na ogled so bile trofeje uplenjenih srnjakov v LD Benedikt, Dobrava v
Sloveskih goricah, Sveti Jurij, Sveta Ana, Lenart in Voličina. Organizator razstave je bila
LD Lenart, ki se je potrudila in v prijetnem okolju njihovega prostornega lovskega
doma poskrbela za celovito predstavitev trofej. Med njimi je bilo tudi nekaj deformirani
primerkov rogovja, kar je bilo še posebej zanmivo za nelovce, ki so si v precejšnjem
številu tudi ogledali razstavo. Med njimi je bilo celo veliko mladih, kar je za lovstvo
obetajoče, saj je novih članov vse manj in tudi s taknimi projekti poskušajo promovirati
lovsko organizacijo.Poleg trofej srnjakov so bile na razstavi tudi trofeje treh divjih
prašičev, ki so jih lani uplenili v LD Benedikt in ena trofeja divejga prašiča,uplenjenega v
LD Sveti Jurij.

(mt)

Zanimive trofeje na razstavi arhiv LD Lenart
Fotografija: Zanimive trofeje vedo pritegnejo obiskovalce /arhiv LD Lenart/

Kategorizacija in ocena odvzema divjadi v SOZUL-u

V LOVIŠČIH NAJVEČ SRNJADI, UPLENILI TUDI 6 ŠAKALOV

Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so opravili pregled in oceno odstrela in izgub divjadi
»kategorizacijo« za Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje (SOZUL).). Slovensko goriško
lovsko upravljalsko območje ima v slovenskem merilu pomembno vlogo na področju
upravljanja s srnjadjo in poljsko divjadjo, predvsem fazana in poljskega zajca. S prisotnostjo
ostalih vrst divjadi območje ne izstopa. Celotno območje obsega 72.965 ha, od tega je lovnih
površin 62.781 ha. V SOZUL upravlja z lovišči 23 lovskih družin. Lanski skupni odvzem divjadi iz
lovišč na območju slovenskogoriškega LUO je znašal 2541 glav srnjadi, 3 navadni jeleni, 19
jelenov-damjakov, 122 divjih prašičev, 950 lisic, 45 jazbecev, 551 fazanov, 83 poljskih zajcev,
197 rac mlakaric,1429 sivih vran in 6 šakalov. Največ divjih prašičev so uplenili v LD Kamnica
(37), LD Kungota (26) in LD Cigonca (23), je povedal strokovni tajnik mariborske Lovske zveze in
tajnik slovenskogoriškega lovsko upravljalskega območja Božidar Kunej, univ. dipl. ing.

M.T.

Skrbni pregled trofej in čeljusti
Fotografija.: Lovski strokovnjaki pri delu/Foto: Jure Toš

Strelsko tekmovanje V OSEKU SLAVILI VITOMARČANI

Na strelišču Strelskega društva (SD) Osek v Slovenskih goricah, ki ga vodi predsednik Vlado
Steinfelser, je bilo tradicionalno novoletno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udeležila
se ga je velika množica strelcev iz vse Slovenije, kar je vnovič potrdilo izjemno zanimanje za to
strelsko prireditev, ki je vselaj na drugi dan novega leta. Žal so mnogo tekmovanja željnih
obiskovalcev morali zavrniti, saj sicer tekmovanja ne bi mogli pravočasno zaključiti, nam je
povedal Vlado Steinfelser. V ekipni konkureci je slavilo Strelsko društvo (SD) Vitomarci pred
ekipo gostiteljev iz SD Osek in tekmovalci iz Lovske družine (LD) Lenart.Na četrto mesto se je
uvrstilo prekmursko SD Kaliber in na peto SD Velka. V posamični konkureci je prepričljivo
zmagal in osvojil novoletni pokal Marko Perko iz SD Osek,drugi je bil Bojan Lešnik iz LD Duplek in
tretji Alojz Majcen iz SD Vitomarci.

(mt)

Vlado Steinfelser predsednik SD Osek
Fotografija:
Vlado Steinfelser: »Zanimanje za strelska tekmovanja je vse večje«/Foto: Marjan Toš

V zimskem času še posebej spoštujmo gozdni bonton in ne vznemirjajmo divjadi

Čeprav so prostoživeče živali oziroma divjad prilagojene na mrzel del leta, so takrat zaradi mraza in pomanjkanja hrane ogrožene.

Divjad dodatno ogroža tudi človek s svojim neprimernim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje. Mednje štejejo predvsem sprehajanje psov brez povodca, pohodi zunaj uhojenih poti, smučanje zunaj označenih smučišč in vožnja z motornimi sanmi zunaj poligona.

20160215 141132 001

Zimska pokrajina | Avtor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Živali so sicer prilagojene na zimo z menjavo letne dlake z zimsko, tolšča, ki jo pridobijo v jesenskih mesecih, pa jim pomaga prebroditi mrzel del leta. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi je čim manj gibanja in nepotrebnega porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki življenjskega prostora živali zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko tudi smrtno ogrozi.

Ob tem je še posebej treba opozoriti na pogosto izpuščanje psov s povodcev, kar lahko poseže v življenjski prostor divjadi, še posebno, če jo psi začnejo preganjati, divjad pa se v visokem snegu že sicer težko giblje. Pomanjkanje hrane, izguba dodatne energije zaradi mraza in še dodatno zaradi bega so za divjad lahko usodni, saj živali težko nadomestijo izgubljeno energijo. Oslabele živali pa postanejo še lažji plen, lahko zbolijo in nenazadnje shirajo.

V zaostrenih zimskih okoliščinah za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom, kot tudi lovci iz lovskih družin v preostalih loviščih. V obdobju, ko primanjkuje hrane, divjad uporablja krmišča, na katerih je krmljenje dovoljeno le lovcem, za kar so strokovno usposobljeni. Zato velja posebno opozorilo vsem, ki niso člani lovskih organizacij, naj ne poskušajo sami zalagati krmišč ali krmiti divjadi na neprimernih mestih oziroma v bližini človeških bivališč. To strokovno opravilo je treba prepustiti lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročimo več škode kot koristi.

Divjad pozimi torej še posebej potrebuje mir, zato je ne ogrožajmo z neprimernim ravnanjem in posegi v njeno življenjsko okolje.

Spoštujmo gozd in njegove prebivalce!

Odgovorna institucija:Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 zapisal : urednik

Krst lovskega zelenca v Čagoni

V IMENU BOGINJE DIANE, ZA LOVSKO ČAST IN POŠTENJE.....

LD Dobrava v Slovenskih goricah je zaradi velikega upadnja številčnosti male divjadi letos
skupne jesenske love močno omejila. Izvedli so le dva in in sicer enega v okviru sodelovanja s
sosednjo LD Vitomarci v Smolincih in drugega v Čagoni zaradi krsta lovskega z elenca Petra
Zorka. Lovu na fazane so se povsem odpovedali, na vsakem lovu so upenili le po enega dolguhca
in to je bilo tudi vse. Zvitorepke so se jim na obeh lovih srečno izmuznile.
Lov v Čagoni so tamkajšnji revirni lovci pod vodstvom Ivana Ljubeca dobro pripravili in izvedli.
Po krajšem lovu, ki je bil bolj sprehod skozi revir, so se zbrali na zadnjem pogonu v Čebelarskem
domu v Čagoni, kjer so opravili lovski krst po starem običaju. Na zatožno klop so posadili
zelenca Petra Zorka, ki je letos opravil lovski izpit. Tožilec Matija Matko Hozjan ga je obtožil
hudih kaznivih dejanj, med drugm celo hipnotiziranja modre sove. Njegov odvetnik Vlado
Steinfelser pa ga je branil in izpostavul Petrovo skrb za naravo in divjad. Na koncu je sodni
senat, ko je slišal še izvedensko mnenje psihiatra doc. dr. Ivana Turčina, kateri ga je temeljito
pregledal, vendarle pretehtal dokaze in ugotovl, da je zelenec vreden članstva v zeleni
bratovščini. Naložili so mu nekaj kazni, potem pa ga je starešina LD Dobrava Franc Slekovec
krstil: »V imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje, v imenu zelene brtoščine puške
pravično nošenje in v imenu zbrane lovske družbe LD Dobrava složno življenje«. Mladi lovec, ki
ga je bilo pred strogim senatom kar malo strah in je občasno prejel po nekaj zdravilnih
»baldrijanovih kapljic«, je za kone obreda prejel lepo spominsko krstno palico, na katero so se
mu podpisali vsi udeleženci tega starega običaja, ki ga skrbno negujejo tudi v LD Dobrava.
Sledilo je še krajše družabno srečanje, z zdravicami novemu polnopravnemu članu (z levo roko
seveda), s katerim se konča ta običaj.
Za konec letošnje sezone bo LD Dobrava organizirala samo še krajši skupni lov na race mlakarice
v Spodnji Senarski v revirju Dobrava in s tem sezono končala. Izvajajo še love na srne in
mladiče, saj morajo izpolniti letni načrt odstrela, kot jim je bil določen.

M.T.
Fotografije:
1.V pričakovanju lova zbor v Čagoni, zelenec Peter Zorko je prvi na levi v drugi vrsti/Foto/
Marjan Toš...
foto 1Zbor pred lovom v Čagoni
2. Pozdrav lovini pri čebelarskem domu, kjer se je zelenec nekam skril.../Foto: Marjan Toš
Foto 2Po lovu v Čagoni
3. Zelenec ob zajcu/Foto: Marjan Toš
Foto 3Zelenec Peter ob zajcu
4. Zelenec pred sodnim enatom pričakuje krst, ki ga je izvedel starešina Franc Slekovec/Foto:
Jure Toš
Foto 4Obtoženi zelenec pred sodnim senatom

MALA DIVJAD


Začenjajo jesenski lovi na malo divjad. Nadaljuje pa se trend upadanja njihovega števila in male divjadi za lov ni več. Kot vodja revirja Osek sem do nedavnega gojil velik optimizem, kar zadeva fazana, saj se je le ta "prijel" v predelu, ki ga imenujemo "pri Poliču". Toda novi lastnik je krepko posegel v nederje narave in remizo "zrediral". Padla je tudi preža na stari hruški. Ostal je le žalosten pogled na mrtvo pokrajino.
Remize na obronkih revirjev Dobrava in Osek ni več 1
Toda razmišljanje in volja me nista zapustili in odločil sem se, da uredim remizo v Plojevi dolini in še enkrat poizkusim s fazanom. Preselil sem dve krmišči, ki jih je izdelal "naš" Zvonko Paluc, eno klasično pa sem izdelal sam. Namestil sem dva napajalnika z vodo, založil koruzo, pšenico in jabolka.
20220910 07345320220910 073506
Ja, kje pa so fazani? Odgovor je v remizi, saj sem dvakrat pripeljal 12 fazank in 2 fazana. Na dosedanjih obhodih in čakanju na preži zalagam krmišča in napajalnika ter uživam ob jutrih na bližnji prostostoječi preži. Žal pa je prvi davek plačala fazanka!
 
 
Toda upanje ostaja in nadejam se, da bom že v jeseni, predvsem pa spomladi zagledal take prizore:
DSC01837
 
Prispevek pripravil :
Danilo Muršec




BOBER ali JAZBEČJA DRUŽINA?

Jesen v svojih pisanih barvah je čudovita, še posebej jutra, ko se zdani. Pred dnevi sem se v popolni temi povzpel na prežo št. 14 (ob Drvanji).  Počasi se je pričelo svitati in dan je bil na pohodu. Še posebej ga je naznanilo sonce. Čudovito jutro, čeprav nisem videl srnjadi, pa tudi zvitorepke ne, ki sem si najbolj želel. Počasi sem zlezel po lestvi, začutil trdna tla pod nogami in se namenil mimo njive s koruzo, ko sem zagledal rov, ki je vodil iz iz koruze po nabrežini proti Drvanji. Je bi to bober, ki sem ga opazil pred časom ali jazbec? Kaj o tem misliš ti, moj lovski tovariš?

Prispevek in slike pripravil :
Danilo Muršec

PREŽA št. 14

20221006 075611

SKUPNI JESENSKI LOVI – DRUŽENJE IN NOSTALGIJA PO STARIH ČASIH

V Slovenskih goricah je skupnih lovov iz leta v leto manj, ponekod pa so jih že skoraj ukinili.

Počasi se začenjajo skupni jesenski lovi na divjad. A kot vse kaže, se nadaljuje trend upadnja
njihovega števila, saj zlasti v nižinskih loviščih, med katere spadajo tudi Slovenske gorice, male
divjadi za lov več ni. Le tu in tam še pade kakšen dolgouhec ali redek fazan, več uspeha je z
odstrelom zvitorepk. Za lov so tako zanimive vrste samo še raca mlakarica, siva vrana, sraka
šoja in šakal. Nekdanji skupni jesenski lovi so tako le še oblika druženja in predvsem obujanja
spominov na čase, ko na primer v lenarški Čretni uplenili tudi po 300 fazanov in več na enem
lovu. Podobno je bilo tudi v drugih LD v zdajšnjem lenarškem lovsko-gojitvenem bazenu. Včasih
so lovi trajali tudi ves dan.
Lovska zveza Slovenije je pred začetkm lovov izdala strokovno navodilo o njihovi izvedbi. Za
izvedbo skupinskih lovov je odgovoren lovovodja, ki lov pripravi in izvede. Vsi udeleženci
skupinskega lova moramo upoštevati navodila lovovodje, saj se v nasprotnem primeru lahko lov
izkaže za neuspešen in celo nevaren. Zaradi varnosti naj gonjači nosijo signalne telovnike in/ali
odsevne trakove na klobukih, tako da so dobro vidni tudi na daljše razdalje.
Eden drugega, pa brez zamer, opozarjajmo na nepravilnosti. Opozoril ni nikoli preveč! Ne
pozabimo, da se nesreče lahko zgodijo ne le na lovu, ampak tudi na poti v lovišče, pri vrnitvi ali
doma pri čiščenju in spravljanju orožja. Ob uporabi lovskega orožja se moramo vedno zavedati,
da je lahko zgolj trenutek neprevidnosti dovolj, da drugim ali sebi povzročimo hude rane ali celo
smrt. Naša dolžnost je skrbeti za dosledno upoštevanje pravil varnega ravnanja z lovskim
orožjem.


Marjan Toš


Fotografija: Družnje lovcev iz Vurmata in Dobrave je le še obujanje lepih spominov/Foto:

Odmor med skupnim lovom na Vurmatu

MARJAN JOŽE in SLAVKO PO LOVU
Marjan Toš

PRAZNIK LOVSKE KUTURE: 170 PEVCEV IN 130 ROGISTOV

Bogato izročilo slovenske lovske kulture in njena vpetost v kulturno dediščino

Lovska zveza Maribor že več desetletij vlaga veliko truda in sredstev v popularizacijo in širjenje
lovske kulture v slovenskem prostoru. Letos jim je bila že tretjič zaupana organizacija Srečanja
lovskih pevskih zborov in rogistov, katero je že 48. po vrsti. Srečanja potekajo vsako leto v
drugem kraju že od leta 1973.
Letošni sloveski lovski kulturni danse bo zgodil v Športnem centru strelišča Gaj pri Pragerskem
3. septembra ob 15.00. Ob tej priložnosti do štakerski lovci predstavili lovsko kulturo v širšem
kontekstu, ne samo njenega pevskega oz. glasbenega izročila in tradicije. Zaradi tega so
prireditev poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE IN LOVSKEGA STRELSTVA«. Na njej se
bodo predstavili lovski ustvarjalci s področja: rezbarstva, fotografije, preparatorstva in še kaj. V
kulturnem delu bo sodelovalo 19 skupin lovskih rogistov, 13 lovskih pevskih zborov, glasbena
skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj
ostane med nami«. Zaradi velikega števila nastopajočih, so združili pevce v en zbor. V njem bo
nastopilo več kot 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz več kot
130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in
rogisti iz sosednjih držav.


Marjan Toš

Rogisti LZ Maribor

JAVNA PODPORA LOVSTVU IN VARSTVU NARAVE

Slovenski lovci podpisujejo evropsko peticijo za zaščito lovskih interesov v EU

Lovska zveza Slovenije (LZS) , ki kot krovna organizacija povezuje in združuje okoli 21-tisoč
slovenskih lovcev, je podprla prizadevanja Združenja zvez za ov in varstvu narave v Evropski
uniji, da naj se ne zmanjšuje vloga in pomen lovstva i se zoper organizirao lovstvo na stari celini
vodi negativna kampanja v javnosti. LZS poudarja, da imajo odločitve, ki jih glede lovstva in
varstva narave sprejemajo bruseljski odločevalci velik vpliv tudi na Slovenijo. Znano je namreč,
da je kar 80 odstotkov zakonodaje s področja lovstva in naravovarstva za države članice EU
sprejetih na ravni institucij Evropske unije in to celo za zaprtimi vrati, kar je tudi za slovenske
lovce povsem nesprejemljivo.
Zato je LZS javno podprla odgovor združejna FACE zoper takšen način odločanja in njegov
odgovor na vedno več težav, s katerimi se lovci soočajo v vsej Evropi. Te pa so: življenjsko
okolje divjadi, upravljanje z velikimi zvermi, lovska kultura posameznih držav in pobude lovcev
za ohranjanje narave so ogroženi zaradi odločitev evropske politike. Takšen, a na srečo
neuspešen primer, je bil predlog prepovedi lovstva in ribištva na 10 % površine Evropske unije.
Medtem, ko se v Evropi soočamo s številnimi izzivi, ki jih je potrebno rešiti, nekateri bruseljski
odločevalci ostajajo osredotočeni na nepotrebno omejevanje lovskih praks. “Bruseljskim
odločevalcem sporočamo, da naj sodelujejo z lovci in ne proti nam,” je ob začetku javne
kampanje povedal Torbjörn Larsson, predsednik Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v
Evropski uniji (FACE). To združenje zastopa interese 7 milijonov evropskih lovcev, tudi
slovenskih. LZSi je članica združenja FACE že od leta 1993. Njen predsednik mag. Lado Bradač
je zato vse slovenske lovce javno pozval, naj podpišejo peticijo združenja FACE zoper grožnje
proti legitimnim interesom evropskih lovcev v državah, članicah EU.. “Za vsakega slovenskega
lovca je pomembno, da si vzame nekaj sekund časa in podpiše peticijo”, je med drugim poudaril
predsednik LZS Lado Bradač. Slovenski lovci omenjeno peticijo že množično podpisujejo.
(mt)

Slovenski lovci podpirajo peticijo FACE
Fotografija: Slovenski lovci podpirajo FACE

 

Kako dolgo še zavetje za divjadJPG

Fotografija: Divjad povsod izgublja življenjski prostor