Kontakt
Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855
STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328
GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161
TAJNIK
Kocuvan Marjan
041 872-876
LOVSKI ČUVAJ
Vlado Steinfelser
031 578-161
Jure Toš
041 296 696
GOSPODAR DOMA
Rado Gradišnik
040-201-283
Ivan Turčin
041-882-592
ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE
LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak
Iskanje
Vremenska napoved
BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?
Aktualna razmišljanja pred letnim zborom LD Dobrava v Slovenskih goricah.
BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?
V LD Dobrava se zavzemajo za izboljšanje naravnih razmer in življenjskega prostora za fazane in podpirajo dolgoročno zastavljeni projekt vlaganja iz umetne vzreje na širšem območju
Skrb za ohranitev fazanov je bila ena od osrednjih tem na delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, na katerem so sicer govorili o pripravah na letni občni zbor. Gospodar LD Vlado Steinfelser je namreč zelo argumentirano komentiral dogajanje v naravnem okolju, v katerem se življenjski prostor za fazane iz leta v leto spreminja na slabše. Zadnje čiščenje in urejanje vodotokov na območju Oseka, Brengove, Zg. in Spodnjih Verjan ter Čagone je pokazalo vso surovost posega, saj so obrežja vodotokov povsem gola, brez enega samega drevesa in grmovnice. Še posebej gol je melioracijski jarek od Brengove proti Čagoni vse do meje v sosednjo LD Vitomarci. Trajalo bo več let, da si bo opomogel in da bo ob njem spet zrasel kakšen grmovni osamelec, jelša ali vrba. Nič drugače ni na območju Zibot in Brengove. Tam je ostala samo majhna remiza pod kmetijo Rojs , ki edina nudi varno zavetje za redke fazane in k sreči jo je LD Dobrava pravočasno vzela v zakup. Drvanja v Zg. Verjanah nizvodno do Sp. Verjan je gola, fazana tako rekoč ni mogoče več videti. Edino, kar je fazanom še ostalo je slab kilometer ostanka stare struge Pesnice v Spodnji Senarski na meji med LD Dobrava in Trnovska Vas. Za ta predel je LD Dobrava lani vložila predlog pri Zavodu za varstvo naravne dediščine (ZVND), Območna enota Maribor, da se ga zaščiti kot naravno vrednoto. Pri tem je sodelovala tudi s pristojno občino Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Po neuradnih informacijah naj bi s predlogom uspela, kar bi bilo za lovce in njihovo skrb za ohranitev fazanov veliko olajšanje. Kolikor toliko še solidna naravna remiza za fazane je le še v Sp. Verjanah, kjer pa naj bi po napovedih tudi izvedli večji poseg in spodnji del remize posekali. Zaskrbljenost je torej več kot umestna, saj je LD Dobrava že pred tremi leti ostala tudi brez zadnje kite poljskih jerebic in po nekaterih ocenah se to obeta tudi prepelicam. Sliši se jih le še tu in tam.
Zaradi vsega tega je gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser kritično spregovoril o zadržanosti nekaterih LD v lenarškem Lovsko – gojitvenem bazenu (LD Benedikt, Lenart, Voličina, Sv. Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah) glede vlaganja odraslih fazanov v lovišče. Dobrava je podprla apel mariborske Lovske zveze in bo z vlaganjem odraslih fazanov (50 kur in 20 petelinov) nadaljevala tudi letos. Če bi se za ta ukrep vzporedno z ohranitvijo naravnega okolja za to ogroženo poljsko kuro odločile še ostale LD v bazenu, bi na dolgi rok mogoče lahko fazane ohranili. Gre seveda za dolgoročno zastavljeni projekt, v katerem mora biti v ospredju urejanje remiz (tudi z mejicami in živimi mejami) kot življenjskega prostora za poljske kure. Vzporedno pa tudi strokovno načrtovano in izvedeno vlaganje fazanov s permanentnim monitoringom in spremljanjem dogajanja vsaj v desetletnem obdobju. Z vsemi vzporednimi ukrepi vred, tudi z dopolnim zimskim krmljenjem, kakršno to mora biti ( ne zgolj enolično krmljenje s koruzo, pač pa tudi z mešanico drugih žiti, pšenice, prosa, senenega drobirja). Poleg tega si že zdaj prizadevajo, da bi v predelih, kjer nekaj fazanov še je, na kratko držali tako sive vrane kot tudi lisice in kune belice, ki sodijo med osrednje predatorje in dodatno redčijo sicer skromne fazanje jate. Svoje pa prispeva že dolgo znana kemizacija kmetijske pridelave na monokulturah koruze in pšenice ter v zadnjih letih še soje.
Ocena razmer s predlogom izvajanja ukrepov v širšem območju lenarškega LGB je dobila polno podporo dobravških lovcev. Nenazadnje se ve, kako je treba upravljati lovišče in da se lahko finančna sredstva, pridobljena iz lovišča, vračajo samo nazaj v lovišče.
M.T.
Fotografije:
Opustela obrežja Drvanje v Zg. Verjanah brez enega grmička ali osamelca/Foto Marjan Toš
Globoka zareza v naravni prostor na čagonskem polju v Pesniški dolini/Foto Marjan Toš
Kam to vodi?/Foto Marjan Toš
Edina solidna remiza za fazane v Sp. Verjanah, ki pa ji grozi posek/Foto Marjan Toš
VODOTOKI SE NA VELIKO ČISTIJO IN UREJAJO
Sekanje grmišče več ne poteka v času rastitve in razmnoževanja ptic in poljskih kur
Kljub zimi se je čiščenje vodotokov v osrednjih Slovenskih goricah nadaljuje. Pred dnevi so
zabrneli stroji pod kmetijo Rojs v Brengovi, kjer na veliko čistijo prvega od dveh
melioracijskih jarkov Drvanje. Dela potekajo brez zapletov in vodotokov dobiva povsem
drugačno podobo. Obvodno rastje, zlasti grmičevje jelše in vrbe je povsem izkrčeno. Kljub
temu, da se s tem močno slabšajo naravni pogoji za preživetje ptic, poljskih kur, drobnih
sesalcev in izjemno pomembnih mikroorganizmov v tleh, pa je treba vseeno priznati
upravljalcem, da so se dela lotili še pred spomladansko ozelenitvijo in gnezdenjem. Pred leti
tega nismo videli, saj so se vodotoki čistili skozi vse leto in zarast sekala v času rastitve in
gnezdenja ptic in poljskih kur ter druge male divjadi.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je v svojem javnem navodilu za urejanje vodotokov
med drugim izpostavilo, da je treba pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je
predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o
divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1.
marcem in 1. avgustom.
Direkcija Republike Slovenije za vode je tudi sporočila, da je z namenom zmanjševanja
erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč,
prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na
vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in
zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem
zemljišču, postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in
drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih
deponij.
M.T.
Fotografija: Urejanje melioracijskega jarka pri Rojsovi kmetiji v Brengovi/Foto Marjan Toš
Fotografije: Čagonske njive (nekdanji travniki) brez zavetij za divje živali pozimi/Foto
Marjan Toš
LOVSKI POHOD OB PESNICI V SNEŽNI BELINI
LD Dobrava nadaljuje tradicijo zimskih srečanj s pobrateno LD Vurmat in s sosednjimi LD
Prekrasna zimska sobota, ki so jo polepšali še sončni žarki, je pritegnila v Sp. Senarsko lepo
število članov zelene bratovščine, ki so izvedli zimski pohod ob Pesnici. Organizatorji iz
Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah so tako izpolnili obljubo, da bodo nadoknadili
predbožično-novoletno srečanje s pobrateno LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu in s
predstavniki sosednjih LD Trnovska Vas, Vitomarci in Juršinci. Poglavitni namen srečanja je
bilo prijateljsko druženje in izmenjava lovskih doživetij v minulem letu, saj so lovno sezono
zaključili in tudi sicer je v zimskih razmerah treba divjadi pustiti čim več miru.
Organizatorji pa so kljub temu poskrbeli za nekaj »vonja po smodniku«, saj so na snežno
belem travniku pod kmetijo Jančič postavili starodavni muzejski stroj za izmetavanje
glinastih golobov. Izvedli so ekipno in posamično tekmovanje za novoletni pokal, ki je bilo
zelo zanimivo, saj je bil takšen način izmetavanja golobov za mlajše lovce popolna neznanka.
Stroj, za katerega je poskrbel gospodar LD Dobrava in vodja tekmovanja Vlado Steinfelser, je
deloval brezhibno. Z njim je spretno rokoval lovski pripravnik Srečko Čuček, ki je vedel, v
katero smer je treba varno spustiti golobe. V ekipni konkurenci so slavili domačini (Dominik
Slekovec, Jure Toš in Marjan Kocuvan) pred ekipo pobratene LD Vurmat in ekipo LD
Trnovska Vas. V posamični konkurenci pa je imel najbolj mirno roko in ostro oko Davorin Toš
iz Trnovske Vasi pred domačinom Dominikom Slekovcem in tretjeuvrščenim Simonom
Mačkom iz Vurmata. Pokale in medalje je najboljšim podelil vodja tekmovanja Vlado
Steinfelser. Po tekmovanju so se zbrali še na zadnjem pogonu (brez plena seveda) in se
zadržali v prijetnem pogovoru do poznih popoldanskih ur. Razšli so se z obljubo, da se letos
srečajo tik pred božičem in ohranijo to lepo obliko prijateljevanja in utrjevanja lovskega
tovarištva.
M. T.
Fotografija: Zbor pred začetkom pohoda ob Pesnici/Foto Marjan Toš
Fotografija: Zmagovita ekipa LD Dobrava/Foto Marjan Toš
Fotografija: Davorin Toš se tudi v snežni belini ni ustrašil konkurence/ Foto Marjan Toš
STRELCI V OSEKU SE NISO USTRAŠILI MRAZA
Ekipna zmaga za Negovo, novoletni pokal Marku Perku in tretje mesto med veterani
Ivanu Bezjaku iz Dobrave.
Strelsko društvo (SD) iz Oseka v Slovenskih goricah je na strelišču pri Vladu Steinfelserju
organiziralo tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za novoletni pokal. Kot
vselej je bilo tudi tokrat na rahlo pobeljenem strelišču izjemno živahno, saj so je gnetlo
strelcev iz vseh koncev Slovenije.
V ekipni konkurenci so v lovski disciplini slavili strelci Lovske družine (LD) Negova pred
ekipo LD Dornava – Polenšak in Strelskim Klubom (SK) Sokol iz Krncev. Med posamezniki je v
tej disciplini zmagal domačin Marko Perko iz SD Osek pred Jožetom Kaučičem iz LD Negova
in Darjanom Vesenjakom iz LD Gaj nad Mariborom. V športni disciplini trap je zmagal Peter
Hul iz SK Sokol pred klubskim tovarišem Dragom Nemcem in tretjeuvrščenim Marjanom
Kavčičem iz LD Negova. Pri veteranih pa je po zanimivem in športnem merjenju moči slavil
Stanko Lehar is SK Sokol pred Vladom Šiškom iz Negove in tretjeuvrščenim legendarnim
lovskim strelcem Ivanom Bezjakom iz LD Dobrava.
M.T.
Fotografija: Sneg in mraz strelcem v Oseku nista prišla do živega/Foto Jure Toš
Fotografija: Ivan Bezjak iz LD Dobrava ostaja velika strelska legenda/Foto Marjan Toš
Vesel Božič
TRIJE MUŠKETIRJI IZ POBRATENE LD VURMAT SO PRAZNOVALI
Ivo, Slavko in Jožef so srčni člani zelene bratovščine in vse vse življenje povezani z naravo.
Lovska družina Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu je ob okroglih jubilejih treh lovskih
tovarišev organizirala krajši skupni lov. Nanj so bili povabljeni tudi prijatelji lovcev Iva
Ogrizka, ki je praznoval petinsedemdesetletnico življenja ter Slavka Štiberca in Jožefa
Mačka, ki sta praznovala sedemdeseti rojstni dan. Po jutranjem čaju, kavici in slastnih krofih
v lovskem domu so se jubilanti skupaj z lovskimi prijatelji in tovariši zbrali na zelenici pred
domom, kjer so najprej nastopili rogisti Lovske zveze Maribor pod vodstvom Slavka
Štiberca. V prekrasnem sončnem jutru se je zven lovskih rogov mogočno razlegal po širnem
Kozjaku. Krajši pozdravni nagovor je imel jubilant in hkrati lovovodja Jožef Maček, ki je med
zeleno bratovščino bolj poznan kot Škofov Pep. Njegova pomočnika sta bila Slavko Štiberc in
Ivo Ogrizek, ki so lov odlično pripravili in brez najmanjšega zapleta tudi izvedli. Diana lovcem
ni bila najbolj naklonjena, uplenili so le srnskega mladiča.
Pozdrav uplenjenemu srnjačku so najprej opravili rogisti, kar je bilo posebno doživetje, saj te
tradicije marsikje več ne negujejo. Lovovodja Pep se je vsem zahvalil za varno rokovanje z
orožjem in za spoštovanje navodil ter vse povabil na zadnji pogon v lovski dom. Tam je
starešina LD Vurmat Rudi Maček po okusnem golažu, ki ga je skuhala blagajničarka LD Mojca
Rihter z mamo Darinko, praznični potici in piškotih, podelil spominska priznanja vsem trem
jubilantom. Vnovič so zatrobili lovski rogisti in njihov vodja Slavko, eden od jubilantov, je
izvirno izvedel enega od najstarejših lovskih običajev – lovski ropot. Nekaj nepozabnega,
kako bogata je malha slovenskih lovskih šeg in običajev in koliko bogatega kulturnega
sporočila nosijo v sebi. Lahko smo ponosni, da naša pobratena LD tako skrbno neguje
običaje in jih prenaša na mlajše člane. Jubilantom bomo lovsko voščili tudi na našem
druženju z lovom na race 10. januarja 2026 v Sp. Senarski. Veselimo se srečanja.
M.T.
Fotografija: Trije lovski »mušketirji« iz Vurmata so veliki prijatelji in zaljubljenci v
naravo/Foto Marjan Toš
Fotografija: Pozdrav uplenjeni divjadi v izvedbi lovskih rogistov/Foto Marjan Toš
ŠTAJERSKI LOVCI S STARIM NOVIM PREDSEDNIKOM
Občni zbor Lovske zveze Maribor je postregel z zanimivimi temami
V Mariboru je bil programsko – volilni občni zbor mariborske območne Lovske zveze (LZ).
Na njem so govorili o delu v minulem obdobju, sprejeli finančni program za prihodnje leto in
izvolili nove organe za prihodnja štiri leta. Uvodoma je predsednik Marjan Gselman na
kratko strnil opravljeno delo v minulem štiriletnem mandatu. Izpostavil je predvsem veliko
skrb za izobraževanje na vseh ravneh, za negovanje lovske kulture, za dobro sodelovanje z
izobraževalnimi ustanovami, lokalnimi skupnosti, z LKD Maribor in seveda z vsemi 43
lovskimi družinami (LD, ki so članice zveze). Dobršen del poročila pa je namenil strokovnim
temam in uveljavljanju številnih zakonskih sprememb s področja lovstva in varstva narave.
Za predsednika LZ Maribor v prihodnjem mandatnem obdobju 2026 – 2030 je bil izvoljen
dosedanji predsednik Marjan Gselman. Izvoli so tudi člane Nadzornega odbora in
Disciplinskega razsodišča ter na predlog novega predsednika Gselmana potrdili še člane
Upravnega odbora LZ Maribor.
Delegate in goste je nagovoril in pozdravil predsednik Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca
Janez Kaiser. KPL z mariborsko LZ dobro sodeluje že 61 let. Na občnem zboru so podelili več
priznanj in plaket LZ Maribor. Priznanja za predano in ustvarjalno delovaje v organih LZ
Maribor so prejeli Bojan Protner iz Lovske družine (LD) Pernica, Simon Ferlinc iz LD Puščava, ,
Tomaž Golob iz LD Puščava,, Izidor Cojzer iz LD Kapla na Kozjaku, Silvester Gregorič iz LD
Pobrežje – Miklavž in Slavko Štiberc iz LD Vurmat. Plakete LZ Maribor za dolgoletno
delovanje v organih LZ Maribor in za prispevek pri utrjevanju njene vloge in ugleda pa so
prejeli Rudolf Majer iz LD Šentilj, Zdravko Brezovšek iz LD Šmartno na Pohorju, Bojan
Urbančič iz LD Ruše, dr. Marjan Toš, iz LD Dobrava ,Franc Krivec iz LD Sv. Jurij in Marjan
Gselmaniz LD Pobrežje- Miklavž .
M.T.
Fotografija:
Upravni odbor LZ Maribor za obdobje 2021 – 2025 je uspešno zaključil mandat/arhiv LZ Maribor
NOVA GENERACIJA LOVSKIH ČUVAJEV
Med novimi čuvaji je tudi Danijel Hojnik iz LD Dobrava
Eden od letošnjih tečajev za lovske čuvaje, ki jih je organizirala Lovska zveza Slovenije (LZS)
je bil tudi v Mariboru. Prijavljenih je bilo 77 kandidatov, uspešno pa ga je zaključilo 69
kandidatov, med njimi tudi ena lovka. Po teoretičnem delu v veliki predavalnici Lovske zveze
Maribor je bila na Ptuju organizirana še strokovna ekskurzija, ki jo je vodil Ivan Žižek,
predsednik komisije za izobraževanje pri LZS. Vsi slušatelji so morali izdelati pisno
seminarsko nalogo z naslovom Kvalitativna analiza lovo čuvajske službe v matični Lovski
družini. Kot je povedal predsednik komisije za lovske čuvaje pri LZD doc. dr. Srečko F. Krope,
je znašala povprečna ocena seminarskih nalog 7,5. Splošna ocena znanja na zaključnih izpitih
je bila povprečna. 6 kandidatov zaključnega izpita ni opravilo. Ob zaključku so se novi lovski
čuvaji zbrali na zaključnem druženju pri lovskem domu LD Paloma Sladki Vrh, je povedal
sveži lovski čuvaj Danijel Hojnik iz LD Dobrava v Slovenskih goricah in dodal, da so stkali nove
prijateljske vezi in lovsko tovarištvo.
M.T.
Fotografija: Nova generacija lovskih čuvajev na Sladkem Vrhu/arhiv Danijel Hojnik
DAREŽLJIVA DIANA NA KOZJAKU
Tradicionalno letno srečanje lovcev pobratenih LD Vurmat in LD Dobrava potrdilo
prijateljstvo
Na Vurmatu je bilo tradicionalno srečanje članov zelene bratovščine iz slovensko goriške LD
Dobrava s prijatelji iz LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu. Pred lovom je lovce sprejel in
nagovoril starešina LD Vurmat Rudi Maček, ki je posebej izpostavil dolgoletno prijateljstvo in
sodelovanje obeh kolektivov zelene bratovščine že od leta 1977 dalje. Druži jih predvsem
velika skrb in odgovornost za varstvo narave in divjadi v njej, pa tudi ohranjanje lovskih šeg
in običajev. Eni in drugo ocenjujejo, da so bili posegi v naravo marsikje usodni za divjad. V
Slovenskih goricah so ostali brez fazanov in jerebic, na Kozjaku pa brez divjega petelina in
gozdnega jereba. Zato bodo še naprej iskali skupne poti za ohranitev okolja in za preživetje
divjadi, je še dejal starešina Rudi Maček.
Lov je v revirju II., ki mu domačini rečejo »Pri Rojerju«, vodil lovovodja Dušan Dojnik, ki sta
mu pomagala pomočnik Damjan Štiberc in vodja pogona Andrej Dojnik. Lov je bil skrbno
načrtovan in zelo varno izveden. Boginja Diana je bila lovcem naklonjena in darežljiva. Še
posebej je to občutil Božo Slukan iz Dobrave, ki je po dolgih letih kot član pobratene LD
uplenil košuto – junico in bil deležen velikega lovskega blagra. Domačin Slavko Štiberc je
uplenil še manjšega ščetinarja, kot lovci rečejo divjemu prašiču, tako da je bila mera polna.
Na dlaki sta bila še srnski mladič in ena zvitorepka.
Po pozdravu uplenjeni divjadi, ki ga je spremljal nepogrešljivi rogist Slavko Štiberc, so se
lovski prijatelji in tovariši dalj časa zadržali še na zadnjem pogonu v lovskem domu in si
izmenjali izkušnje. Z milozvočnimi melodijami iz lovskega roga je zadnji pogon kulturno
obogatil predsednik mariborskih lovskih rogistov Slavko Štiberc, sicer tudi član LD Vurmat.
Ob slovesu so si obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo, najprej v Dobravi in na jesen na
Kozjaku.
Marjan Toš
Fotogalerija/vse foto Marjan Toš/
Zbor lovcev pred lovom.
Vodstvo lova s pobrateno LD in starešina LD Vurmat Rudi Maček,levo
Zahvala boginji Diani za plen.
Božo Slukanu iz Dobrave je Diana podarila junico.
Lovci pred lovom na Vurmatu.
Slavko brez roga ne more.
IZREDNI OBČNI ZBOR LOVCEV LD DOBRAVA
Vabilo na izredni OZ lovcev, in posvet, ki bo v nedeljo dne 7.12 .2025
Ob 9.00 uri v lovskem domu.
Dnevni red izrednega OZ lovcev:
1, Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti
2, Imenovanje organov OZ lovcev
3, Sprejem novih članov, pripravnika Benjamin Borko in lovca Mirana Rajšp
Dnevni red posveta lovcev:
1, Pregled dela družine med posvetoma
2, Poročilo gospodarja LD o odvzemu divjadi iz lovišča
3, Članarina za leto 2026
4, Razdelitev hologramskih nalepk, in koledarjev za leto 2026
5, Razno:
LOVCI PRIPRAVLJENI NA ZIMO
Dopolnilno krmljenje poljskih kur tam, kjer so v neprijaznem naravnem okolju še ostale.
Na prihajajočo zimo so se v slovensko goriških lovskih družinah dobro pripravili. Kljub temu,
da je v njihovih loviščih iz leta v leto manj poljskih kur in druge male divjadi, so v lovskih
družinah (LD) poskrbeli za koruzo in druge žitarice, ki so jih že odnesli v krmišča za poljske
kure, v glavnem samo še za fazane. Poljske jerebice so namreč iz večine lovišč v Pesniški
dolini in v dolinah njenih pritokov izginile. S temi težavami se že vrsto let soočajo v LD iz
lenarškega lovsko – gojitvenega bazena (LGB), tudi v LD Dobrava v Slovenskih goricah, V
njihovem lovišču je ostalo nekaj skromnih jat t fazanov ob stari Pesnici v Sp. Senarski, v
remizi Sp. Verjane ob ostankih starega toka Drvanje, v Brengovi v novi remizi v Türnožu in
nekaj fazanov za okras narave še v remizi v Plojevi grabi v Oseku. Povsod so krmišča
založena s koruzo, s senenim drobirjem, pšenico in peskom. Poglavitna težava za ohranitev
te nekoč močno razširjene in celo lovno pomembne vrste divjadi so drastične spremembe
naravnih pogojev za njihovo preživetje, sodobno kmetovanje in veliko število predatorjev,
zlasti ujed, kun, lisic in v zadnjih letih tudi šakalov.
M.T.
Fotografija: za zimsko krmljenje so si lovci iz Dobrave priskrbeli dovolj koruze/Foto Marjan
Toš