Kot vodno žival so njegovo meso uživali v času posta

Bobra le redko vidimo, veliko prej opazimo sledi njegove prisotnosti.  Njegova najbolj
prepoznavna lastnost je sploščen rep. Bober je bil v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi
prekomernega lova zaradi kože, mesa in bobrovine. Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo
klobučevine. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta. Posamezni bobri
so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90 – letih minulega stoletja so bobre iz
Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo in jih
danes najdemo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.
Že lep čas domujejo tudi ob reki Ščavnici s pritoki in seveda ob reki Pesnici s pritoki Globovnica,
Velka in Drvanja. Velika kolonija bobrov je ob mokrišču Globovnice na zahodnem robu mesta
Lenart in ob Trojiškem jezeru.Potem ko so lani v jeseni reko Drvanjo v Zg. Verjanah temeljito
očistili in posekali večino obvodnega rastja, so bili vaščani zelo zaskrbljeni, saj so bili ponosni na
kolonijo bobrov. Ker je nekaj grmovja vendarle ostalo, je bilo to očito dovolj, da se je bober vrnil
v Drvanjo in da vaščani vnovič lahko opazujejo ostanke njegovih večernih pojedin. Bober je
izključen rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v 20-metrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in
poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, jelše …) pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira
lahko velika drevesa s premerom več kot 1 m, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne
vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake.

Marjan Toš

Fotografija: Bobri so se po pol leta vrnili v Drvanjo/Foto: Marjan Toš