STARA STRUGA PESNICE V SP. SENARSKI – BOTANIČNI NARAVNI SPOMENIK?
Ostanek nekdanje rečne struge, iz katere se je voda ob poplavah na veliko razlivala,
postaja varno domovanje ptic, vodne perjadi in poljskih kur.
Z obsežnimi melioracijskimi posegi so v 60. letih dvajsetega stoletja povsem spremenili večji
del toka Pesnice. V celoti so regulirali 59 km Pesnice in 89 km njenih pritokov, izkopali
101 km osuševalnih jarkov, zgradili 7 večnamenskih vodnih zadrževalnikov in izvedli
podzemno drenažo na 8000 ha kmetijskih površin. Celotna dolina je dobila povsem
drugačno podobo: namesto nekdanjih mokrotnih travnikov so v njenem dnu danes obsežne
njivske površine, reka pa je ujeta v enolično, močno izravnano strugo, ob kateri je le ozek
pas grmovja. Pa še ta je marsikje posekan, kar siromaši krajinski izgled in okolje.
Zamisel o omejevanju poplav v Pesniški dolini se je v 60. letih 19. stoletja najprej razširila
med nemškimi veleposestniki, a so manjši kmetje temu odločno nasprotovali. Štajerska
deželna vlada v Gradcu je kljub temu v letih 1871–1875 naročila izdelavo prvega načrta
regulacije Pesnice od Pesniškega Dvora do izliva v Dravo. Leta 1898 so začeli z geodetsko
izmero območja in leta 1902 izdelali nov načrt regulacije. Šele v letih 1960–1967 so
nadaljevali z obsežnimi regulacijami (hidro in agromelioracije v Pesniški dolini) reke Pesnice
in njenih pritokov. Na dolžini 37 km so izkopali povsem novo strugo Pesnice od Gočove do
Velike Nedelje in jo obdali z nizkima protipoplavnima nasipoma.
Od stare struge je ostalo bore malo. Del struge je ohranjen tudi na območju Sp. Senarske,
Gočove in Čagone. To naj bi kmalu postala še bolj varna domovanja za razne ptice, za vodno
in obvodno perjad in tudi za poljske kure. Potem ko je bila stara struga Pesnice pri Pernici že
pred leti razglašena za zoološko naravno dediščino in za zoološki in botanični naravni
spomenik, naj bi to dočakal še njen ostanek v Sp. Senarski. To je posebej razveselilo lovce iz
Lovske družine Dobrava. Ta del lovišča so že sami zavarovali in tod zadnja leta niso več lovili
ne fazanov in ne zajcev. Izjema so bile race mlakarice in seveda lisice. Na staro Pesnico se
radi vračajo kljunači in še nekatere druge zavarovane vrste, kar lovce navdaja z optimizmom,
da bodo njihove podobne pobude naletele na zeleno luč tudi za območje ostanka stare
struge Drvanje v Spodnjih Verjanah. Tam imajo še edino dokaj dobro ohranjeno naravno
remizo za fazane.
Marjan Toš

Fotografija: Značilni meander stare struge Pesnice, kjer se poleg ptic zadržujejo tudi vse
redkejši fazani/Foto Marjan Toš