FRANC KARDINAL, DAVORIN TOŠ IN MARKO PERKO JUNAKI DOBRAVE



V DOBRAVI ZA 33. POKAL DNEVA DRŽAVNOSTI

Prvenstvo lenarškega LGB v lovski kombinaciji


VARUJMO MLADEŽ V NARAVI
Spomladanska košnja in nevarnost za mladiče prostoživečih divjih živali
Čas spomladanske košnje se prekriva s časom poleganja mladičev prostoživečih živali in
gnezdenja številnih vrst ptic, so opozorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Košnjo je treba zato po njihovih besedah izvajati odgovorno in ob upoštevanju
uveljavljenih praks za zaščito živali na kmetijskih zemljiščih.
Med najbolj ranljivimi skupinami živali je srnjad, katere mladiči v prvih dneh po rojstvu
večino časa preležijo skriti v visoki travi. Ob nevarnosti se ne zatečejo v beg, temveč se
nagonsko pritisnejo k tlom in nepremično čakajo, da nevarnost mine. To sicer povečuje
njihove možnosti za preživetje pred plenilci, a se izkaže za usodno pri sodobni mehanizirani
košnji, so ta teden sporočili z ministrstva. Tudi številne travniške ptice, kot so priba, poljski
škrjanec in kosec, po njihovih navedbah gnezdijo neposredno na tleh, njihova jajca in mladiči
pa v času košnje pogosto podležejo strojem.
Osnovna in obenem zelo učinkovita metoda zaščite živali je pravilna smer košnje. Namesto
košnje od robov proti sredini travnika, kjer živali ostanejo ujete, naj se košnja začne na
sredini travnika in nadaljuje proti robovom. Tak način košnje omogoča pravočasen umik
živali s travnikov. Na večjih površinah je priporočljivo najprej pokositi dva vzdolžna pasova
ob robu, nato pa košnja poteka od znotraj navzven. Ob cestah naj bo košnja usmerjena stran
od cestišča, da ne bi živali bežale proti prometu. Tudi uporaba verig na traktorjih za
ustvarjanje hrupa se je po navedbah ministrstva izkazala kot učinkovit način za odganjanje
živali iz travinja pred kosilnicami, so še sporočili iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, ki je pristojno tudi za lovstvo.
Povzel Marjan Toš

Fotografija: Pod kosilnicami še vedno konča največ mladičev srnjadi/arhiv Marjana Toša
PRISTREL RISANIC BREZ TEŽAV

2. posvet lovcev LD Dobrava

Datum:6.4.2025
Vabilo na 2. posvet lovcev, ki bo v nedeljo 13.4.2025 ob 9.00 uri v lovskem domu.
Dnevni red:
1.Pozdrav prisotnih
2.Delo družine med posvetoma
3.Organizacija lovnega turizma,odstrtel gumbarjev,lanščakov in mladic
4.Bazenska tekma, zadolžitve pri izvedbi tekme
5.Razno:
-pristrel risanic
Po posvetu bo pristrel pušk risanic. S seboj ne pozabite prinesti evidenčnega kartona
Ponovitev pristrela bo možno opraviti v petek 18.4.2025 ob 16.00 uri.
LOVCI IN GASILCI SO V DOBRAVI ZDRUŽILI MOČI


KOLEKTIV ZELENE BRATOVŠČINE, KI SE JE MOČNO POMLADIL

SPOMLADANSKA DELOVNA AKCIJA
Zborovanje lovcev v Dobravi v Slovenskih goricah





Ko sonce zaide, lovec odide, in komu služi nočna optika?
Uporabniki nočne optike ocenjujejo, da si lov z njeno pomočjo lahko olajšajo, med mnogimi pa vendarle ostajajo pomisleki o spoštovanju stare etične vrednote – lovske pravičnosti!
Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) v 8. točki 1. odstavka 44. člena določa, da je pri lovu na divjad prepovedano uporabljati umetne vire svetlobe. V 17. točki istega člena tudi določa, da je prepovedano loviti divjad ponoči, razen divjega prašiča, zveri in polha. Ne glede na določbe Zakona o divjadi in lovstvu ter Zakona o orožju pa Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) v 5. odstavku 12. člena določa, da je pri izvajanju intenzivnega odstrela divjih prašičev dovoljena uporaba nočnih optičnih pripomočkov in umetnih virov svetlobe.
Tako je zapisano v ZNUAPK in zato okoli tega ne bi smelo biti nikakršnih dvomov. Pa so, saj smo tudi v slovenskem lovstvu značilno slovensko razdeljeni na tiste, ki sledimo zakonskim določilom, in na one, ki bi zakon spremenili, saj da bi bil "s tem lov na divje prašiče ne samo uspešnejši, pač pa bojda tudi moralnejši". Mar res? Direktor inšpekcije za lovstvo in ribištvo Slovenije Igor Simšič je med drugim vesoljni slovenski lovski javnosti v reviji Lovec, ki je glasilo Lovske zveze Slovenije, vnovič pojasnil, kako je s tem. Med drugim je zapisal: "Da bomo lažje razumeli omenjena zakonska določila, je prav, da razjasnimo pojme, ki jih uporablja zakonodajalec. Lov pomeni iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali divjad odloviti živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov. Lov ponoči pomeni opravljanje vseh prej naštetih dejavnosti v času noči, to je od konca navtičnega mraka do začetka navtične zore. Kaj torej v praksi pri lovu pomenijo našteta zakonska določila? Lov na divjega prašiča se zaradi določila ZDLov-1 lahko izvaja ponoči in zaradi določila ZNUAPK se pri intenzivnem lovu na divjega prašiča lahko uporablja umetne vire svetlobe ter naprave. Preprosto povedano: lov na divjega prašiča je dovoljen ponoči in z uporabo navadne svetilke – baterije, nočne optike in termovizije. Lov na zveri (npr. lisica, jazbec, šakal) in polha je zaradi določila ZDLov-1 dovoljen ponoči, vendar pri lovu na zveri ponoči ali podnevi ni dovoljena uporaba umetnih virov svetlobe, pa tudi ne nočna optika in termovizija. Lov na divjad vseh drugih vrst, kot so srnjad, jelenjad, gams, muflon, damjak, poljski zajec … ponoči ni dovoljen in prav tako ni dovoljena uporaba umetnih virov svetlobe, nočna optika in termovizija ne glede, ali se omenjene naprave uporablja podnevi ali ponoči. Z uvedbo ZNUAPK je uporaba nočne optike, termovizije in drugih umetnih virov svetlobe res legalizirana, vendar – še enkrat – samo pri zaželenem intenzivnem lovu na divjega prašiča! Uporaba naštetih naprav je za divjad vseh drugih vrst prepovedana," je v članku z naslovom Uporaba umetnih virov svetlobe pri lovu in nočni lov – kaj je dovoljeno in kaj ne izpostavil Igor Simšič (Lovec, CVII, št.11/2025, str. 503). Naj tako tudi ostane!

Uporabniki nočne optike ocenjujejo, da si lov z njeno pomočjo lahko olajšajo, med mnogimi pa vendarle ostajajo pomisleki o spoštovanju stare etične vrednote – lovske pravičnosti! Ugledni gozdarski strokovnjak, raziskovalec in lovec prof. dr. Marjan Kotar meni, da je divjad (in vse divje živali nasploh) zaradi vsega, kar se dogaja v okolju, nenehno vznemirjena in nima več nikjer prepotrebnega miru. Niti ponoči ne. In tudi on izpostavlja: "Slovenski lovci imamo Etični kodeks, spoštujmo ga." Pritrjujeta mu tudi gozdarja mag. Janez Černač, nekdanji dolgoletni glavni lovski inšpektor v Sloveniji, in mag. Emilijan Trafela, častni predsednik Zveze lovskih družin Ptuj – Ormož. In niso osamljeni!
Dr. Marjan Toš, Lovska družina Dobrava v Slovenskih goricah


