Uporabniki nočne optike ocenjujejo, da si lov z njeno pomočjo lahko olajšajo, med mnogimi pa vendarle ostajajo pomisleki o spoštovanju stare etične vrednote – lovske pravičnosti!

Tako je zapisano v ZNUAPK in zato okoli tega ne bi smelo biti nikakršnih dvomov. Pa so, saj smo tudi v slovenskem lovstvu značilno slovensko razdeljeni na tiste, ki sledimo zakonskim določilom, in na one, ki bi zakon spremenili, saj da bi bil "s tem lov na divje prašiče ne samo uspešnejši, pač pa bojda tudi moralnejši". Mar res? Direktor inšpekcije za lovstvo in ribištvo Slovenije Igor Simšič je med drugim vesoljni slovenski lovski javnosti v reviji Lovec, ki je glasilo Lovske zveze Slovenije, vnovič pojasnil, kako je s tem. Med drugim je zapisal: "Da bomo lažje razumeli omenjena zakonska določila, je prav, da razjasnimo pojme, ki jih uporablja zakonodajalec. Lov pomeni iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali divjad odloviti živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov. Lov ponoči pomeni opravljanje vseh prej naštetih dejavnosti v času noči, to je od konca navtičnega mraka do začetka navtične zore. Kaj torej v praksi pri lovu pomenijo našteta zakonska določila? Lov na divjega prašiča se zaradi določila ZDLov-1 lahko izvaja ponoči in zaradi določila ZNUAPK se pri intenzivnem lovu na divjega prašiča lahko uporablja umetne vire svetlobe ter naprave. Preprosto povedano: lov na divjega prašiča je dovoljen ponoči in z uporabo navadne svetilke – baterije, nočne optike in termovizije. Lov na zveri (npr. lisica, jazbec, šakal) in polha je zaradi določila ZDLov-1 dovoljen ponoči, vendar pri lovu na zveri ponoči ali podnevi ni dovoljena uporaba umetnih virov svetlobe, pa tudi ne nočna optika in termovizija. Lov na divjad vseh drugih vrst, kot so srnjad, jelenjad, gams, muflon, damjak, poljski zajec … ponoči ni dovoljen in prav tako ni dovoljena uporaba umetnih virov svetlobe, nočna optika in termovizija ne glede, ali se omenjene naprave uporablja podnevi ali ponoči. Z uvedbo ZNUAPK je uporaba nočne optike, termovizije in drugih umetnih virov svetlobe res legalizirana, vendar – še enkrat – samo pri zaželenem intenzivnem lovu na divjega prašiča! Uporaba naštetih naprav je za divjad vseh drugih vrst prepovedana," je v članku z naslovom Uporaba umetnih virov svetlobe pri lovu in nočni lov – kaj je dovoljeno in kaj ne izpostavil Igor Simšič (Lovec, CVII, št.11/2025, str. 503). Naj tako tudi ostane!

foto: Srnjaček na travniku v Verjanah : dr. Marjan Toš

 

Lovski inšpekciji pritrjuje tudi predsednik komisije za lovske čuvaje in član Strokovno-znanstvenega sveta pri LZS doc. dr. Srečko Krope. Opozarja, da je glede nočne optike ali umetnih virov svetlobe po Zakonu o divjadi in lovu prepovedano vse. K temu pa dodaja, da pa "Zakon o nujnih ukrepih za preprečevanje APK dovoljuje uporabo nočne optike, umetnih virov svetlobe zgolj za lov na divjega prašiča. Tukaj ni nobene druge lovne vrste, tudi ne lisice. Če upleniš z nočnimi napravami katero drugo divjad, si v kaznivem dejanju nezakonitega lova ali celo v kaznivem dejanju nezakonitega ravnanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Če pogledamo letno poročilo o delu lovske inšpekcije, lahko zasledimo, da zaradi lova ponoči lovski inšpektorji ukrepajo. Opravljajo torej svoje delo, drugo vprašanje pa je, koliko kršiteljev je sankcioniranih," dodaja doc. dr. Srečko F. Krope.

Uporabniki nočne optike ocenjujejo, da si lov z njeno pomočjo lahko olajšajo, med mnogimi pa vendarle ostajajo pomisleki o spoštovanju stare etične vrednote – lovske pravičnosti! Ugledni gozdarski strokovnjak, raziskovalec in lovec prof. dr. Marjan Kotar meni, da je divjad (in vse divje živali nasploh) zaradi vsega, kar se dogaja v okolju, nenehno vznemirjena in nima več nikjer prepotrebnega miru. Niti ponoči ne. In tudi on izpostavlja: "Slovenski lovci imamo Etični kodeks, spoštujmo ga." Pritrjujeta mu tudi gozdarja mag. Janez Černač, nekdanji dolgoletni glavni lovski inšpektor v Sloveniji, in mag. Emilijan Trafela, častni predsednik Zveze lovskih družin Ptuj – Ormož. In niso osamljeni!

Dr. Marjan Toš, Lovska družina Dobrava v Slovenskih goricah

Lovske preže so namenjene opazovanju divjadi in izvajanju lova

V Lovski družini Dobrava v Slovenskih goricah že vrsto let sistematično urejajo in postavljajo
visoke preže za opazovanje divjadi in izvajanje lova. Visoke preže sodijo med lovske objekte
in naprave in so poleg lovske uporabnosti tudi okras okolja. Zato morajo biti narejene iz
naravnih materialov in estetsko primerno ter postavljene na izbranih lokacijah. Za vsako
postavitev preže morajo lovci dobiti pisno privolitev lastnika zemljišča. S tem v LD Dobrava
nimajo nobenih težav, saj s kmeti in drugimi lastniki zemljišč dobro sodelujejo. Pred dnevi
so postavili novi visoko prostostoječo prežo v lovskem revirju Župetinci – Smolinci. Letos so
jo postavili v vasi Smolinci, dela pa so se lotili starešina LD Dobrava Franc Slekovec,
gospodar LD Vlado Steinfelser, revirni vodja Dominkih Slekovec, lovca Srečko Hojnik in Ivan
Ljubec ter lovski pripravnik Srečko Čuček. Vsako leto v tej LD zgradijo ali popravijo 2 – 3
takšne preže, iz katerih varno in v miru opazujejo divjad ter izvajajo lov na srnjad.
M. T.

Fotografija:
Lovci Srečko Hojnik, Dominik Slekovec, Vlado Steinfelser, Srečko Čuček in Ivan Ljubec ob
novi preži v Smolincih/Foto Franc Slekovec

V loviščih slovensko goriškega lovsko upravljavskega območja (SOZUL) je kmetijsko
ministrstvo dovolilo izredni odstrel sivih vran med 1. marcem in 31. julijem

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugodno rešilo vlogo Območnega
združenja upravljavcev lovišč Slovensko goriškega lovsko upravljavskega območja za
podaljšanje odstrela sivih vran. Z odločbo, ki jo je podpisala ministrica Mateja Čalušič, se
vsem upravljalcem lovišč v tem območju letos dovoljuje izredni odstrel sivih vran tudi v času
izven zakonsko določene lovne dobe (1.marec – 31. julij) med 1. marcem in 31. julijem.
Lovci lahko izvajajo odstrel sivih vran izključno na kmetijskih površinah, kjer nastaja oziroma
se pričakuje, da bo zaradi množičnosti teh ptic nastala škoda. Ministrstvo je določilo, da je
treba odstrel izvajati na ciljno usmerjen način. Prepovedano je streljanje gnezdečih ptic, saj
odločba kmetijskega ministrstva določa, da se lahko lovijo samo negnezdeče sive vrane, ki se
združujejo v jate.
V okviru »Akcijskega načrta za reševanje problemov povezanih s sivimi vranami v Sloveniji«
je bilo na podlagi strokovnih analiz in različnih študij ugotovljeno, da je najučinkovitejši
preventivni ukrep za zmanjševanje škode še vedno odstrel posameznih ptic v času
nastajanja škode. Zelo pomembna je tudi nenehna navzočnost lovcev v tistih predelih
lovišč, kjer se sive vrane pogosteje pojavljajo v večjem številu in lahko povzročijo občutnejšo
škodo. Sive vrane povzročajo največ škode na koruzi od kalitve pa do 14 dni po kalitvi,
oziroma do višine rastlin med 10 in 15 cm. V slovensko goriškem lovsko upravljavskem
območju je bilo v zadnjih šestih letih odvzeto skupaj 9.037 sivih vran ali 100% od načrtovane
višine odvzema. Negativni vplivi in škode zaradi sivih vran na posevkih koruze pa so bili
ugotovljeni ravno v času lovopusta na to ptico, ki traja od 1.marca do 31. julija. Zato je
ministrstvo sprejelo odločitev, da za sive vrane lovopust od 1. marca do 31. julija v tem
območju ne velja in jih je dovoljeno loviti tako, kot je določeno v odločbi. V preteklosti, ko je
bil izredni odstrel sivih vran že nekajkrat odobren, so bili rezultati izredno dobri. Realizacija
odvzema sivih vran med leti 2019 – 2024 v pomladnih mesecih marec, april in maj, je
namreč predstavljala kar 32 % celotnega odvzema teh ptic.
Marjan Toš

Fotografija: Sive vrane povzročajo največ škode od marca do maja na posevkih koruze

Branko Kavčič je dolgoletni član LD Dobrava in vodja lovskega revirja Andrenci - Stanetinci

Branko Kavčič z ženo Alenko iz Peščenega Vrha pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah je že
več kot pol stoletja član Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah. Ni samo lovec, pač pa
tudi kinolog in vodnik nemških prepeličarjev, vinogradnik in vrhunski čebelar. Je vodja revija
Andrenci – Stanetinci in kljub izobilju drugega dela še vedno rad zaide v lovske revirje.
Pritegne ga čakanje na lisice in v zadnjem času tudi šakalov, ki jih je izredno težko loviti, saj
so mnogo bolj pazljivi od lisic. Skrbi tudi za pobiranje povožene divjadi in pripravlja trofeje za
tuje goste, ki prihajajo na lov na srnjake.
To pa še ni vse, Branko je eden od mojstrskih kuharjev in skupaj z ženo Alenko vselej
pripravita izredno okusen srnjakov golaž. Recepta nočeta izdati, stavita pa na skrbno
pripravljeno meso, čebulo in ostale začimbe. Njun golaž vedno pohvalijo tako lovci in lovski
strelci na tekmovanjih streljanju na glinaste golobe ob dnevu državnosti in okoliški kmetje,
ki jih lovci vsako jesen povabijo na družabno srečanje pri lovskem domu v Dobravi.

M.T.

Fotografija: Branko in Alenka ob njuni delovni mizi v Dobravi /Foto Marjan Toš