Spomladanska košnja in nevarnost za mladiče prostoživečih divjih živali

Čas spomladanske košnje se prekriva s časom poleganja mladičev prostoživečih živali in
gnezdenja številnih vrst ptic, so opozorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Košnjo je treba zato po njihovih besedah izvajati odgovorno in ob upoštevanju
uveljavljenih praks za zaščito živali na kmetijskih zemljiščih.
Med najbolj ranljivimi skupinami živali je srnjad, katere mladiči v prvih dneh po rojstvu
večino časa preležijo skriti v visoki travi. Ob nevarnosti se ne zatečejo v beg, temveč se
nagonsko pritisnejo k tlom in nepremično čakajo, da nevarnost mine. To sicer povečuje
njihove možnosti za preživetje pred plenilci, a se izkaže za usodno pri sodobni mehanizirani
košnji, so ta teden sporočili z ministrstva. Tudi številne travniške ptice, kot so priba, poljski
škrjanec in kosec, po njihovih navedbah gnezdijo neposredno na tleh, njihova jajca in mladiči
pa v času košnje pogosto podležejo strojem.
Osnovna in obenem zelo učinkovita metoda zaščite živali je pravilna smer košnje. Namesto
košnje od robov proti sredini travnika, kjer živali ostanejo ujete, naj se košnja začne na
sredini travnika in nadaljuje proti robovom. Tak način košnje omogoča pravočasen umik
živali s travnikov. Na večjih površinah je priporočljivo najprej pokositi dva vzdolžna pasova
ob robu, nato pa košnja poteka od znotraj navzven. Ob cestah naj bo košnja usmerjena stran
od cestišča, da ne bi živali bežale proti prometu. Tudi uporaba verig na traktorjih za
ustvarjanje hrupa se je po navedbah ministrstva izkazala kot učinkovit način za odganjanje
živali iz travinja pred kosilnicami, so še sporočili iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, ki je pristojno tudi za lovstvo.
Povzel Marjan Toš

Fotografija: Pod kosilnicami še vedno konča največ mladičev srnjadi/arhiv Marjana Toša