Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
dr. Zoran Belec
041 657-784

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

Živa slika

ziva-slika

 

Jelenjad krmišče

Vir : Litva

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

Ustavimo afriško prašičjo kugo

Afriška prašičja kuga (APK) ni nevarna za človeka, je pa lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države, vključno z omejitvijo ali prepovedjo lova na okuženih območjih.
 
Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju.

Poleg prašičereje in gospodarstva pojav bolezni vpliva tudi na divje živali in lov. Zaradi APK se populacije divjih prašičev občutno zmanjšajo ali celo izginejo, država pa se lahko odloči tudi za omejitev ali popolno prepoved lova na okuženih območjih.

Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. Glede na podatke iz Sistema EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS), v Sloveniji še nismo zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas, zato je pomembno, da sprejmemo primerne varnostne ukrepe.

Ključni so preventivni ukrepi

Cepiva za APK še ni, zato imajo pri zajezitvi bolezni ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko, obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav …

Za zajezitev APK je pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni lahko lovci, rejci in veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.

vir: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Povzel in pripravil : Peter Rajniš

Ustavite APK 2