Kontakt

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
Kocuvan Marjan
041 872-876

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

Iskanje

Vremenska napoved

 

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?

Aktualna razmišljanja pred letnim zborom LD Dobrava v Slovenskih goricah.
 
BODO PO POLJSKIH JEREBICAH IZGINILI ŠE FAZANI?
 
V LD Dobrava se zavzemajo za izboljšanje naravnih razmer in življenjskega prostora za fazane in podpirajo dolgoročno zastavljeni projekt vlaganja iz umetne vzreje na širšem območju
 
Skrb za ohranitev fazanov je bila ena od osrednjih  tem na delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, na katerem so sicer govorili o pripravah na letni občni zbor. Gospodar LD Vlado Steinfelser je namreč zelo argumentirano komentiral dogajanje v naravnem okolju, v katerem se življenjski prostor za fazane iz leta v leto spreminja na slabše. Zadnje čiščenje in urejanje vodotokov na območju Oseka, Brengove, Zg. in Spodnjih Verjan ter Čagone je pokazalo vso surovost posega, saj so obrežja vodotokov povsem gola, brez enega samega drevesa in grmovnice. Še posebej gol je melioracijski jarek od Brengove proti  Čagoni vse do meje v sosednjo LD Vitomarci. Trajalo bo več let, da si bo opomogel in da bo ob njem spet zrasel kakšen grmovni osamelec, jelša ali vrba. Nič drugače ni na območju Zibot in Brengove. Tam je ostala samo majhna remiza pod kmetijo Rojs , ki edina nudi varno zavetje za  redke fazane in k sreči jo je LD Dobrava pravočasno vzela v zakup. Drvanja v Zg. Verjanah nizvodno do Sp. Verjan je gola, fazana tako rekoč ni mogoče  več  videti. Edino, kar je fazanom  še ostalo je slab kilometer ostanka stare struge Pesnice v Spodnji Senarski na meji med LD Dobrava in Trnovska Vas. Za ta predel je LD Dobrava lani vložila predlog pri Zavodu za varstvo naravne dediščine (ZVND), Območna enota Maribor, da se ga zaščiti kot naravno vrednoto. Pri tem je sodelovala tudi s pristojno občino Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Po neuradnih informacijah naj bi s predlogom uspela, kar bi bilo za lovce in njihovo skrb za ohranitev fazanov veliko olajšanje. Kolikor toliko še solidna  naravna  remiza za fazane je le še v Sp. Verjanah, kjer pa naj bi po napovedih tudi izvedli večji poseg in  spodnji del remize posekali. Zaskrbljenost je torej več kot umestna, saj je LD Dobrava že pred tremi leti ostala tudi brez zadnje kite poljskih jerebic in po nekaterih ocenah  se to obeta tudi prepelicam. Sliši se jih le še tu in tam.
Zaradi vsega tega je gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser  kritično spregovoril o zadržanosti nekaterih LD v lenarškem Lovsko – gojitvenem bazenu (LD Benedikt, Lenart, Voličina, Sv. Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah) glede vlaganja odraslih fazanov v lovišče. Dobrava je podprla apel mariborske Lovske zveze in bo z vlaganjem odraslih fazanov (50 kur in 20 petelinov) nadaljevala tudi letos. Če bi se za ta ukrep vzporedno z ohranitvijo naravnega okolja za to ogroženo poljsko kuro odločile še ostale LD v bazenu, bi na dolgi rok mogoče  lahko fazane ohranili. Gre seveda za dolgoročno zastavljeni projekt, v katerem mora biti v ospredju urejanje remiz (tudi z mejicami in živimi mejami)  kot življenjskega prostora za poljske kure. Vzporedno pa tudi strokovno načrtovano in izvedeno vlaganje fazanov s permanentnim monitoringom in spremljanjem dogajanja vsaj v desetletnem obdobju. Z vsemi vzporednimi ukrepi vred, tudi z dopolnim zimskim krmljenjem, kakršno to mora biti ( ne zgolj enolično krmljenje s koruzo, pač pa tudi z mešanico drugih žiti, pšenice, prosa, senenega drobirja). Poleg tega si že zdaj prizadevajo, da bi v predelih, kjer nekaj fazanov še je, na kratko držali tako  sive vrane  kot tudi lisice in kune belice, ki sodijo med osrednje predatorje in dodatno redčijo  sicer skromne fazanje jate. Svoje pa prispeva  že dolgo znana kemizacija kmetijske pridelave na monokulturah koruze in pšenice ter v zadnjih letih še soje.
Ocena razmer s predlogom izvajanja ukrepov v širšem območju lenarškega LGB je dobila polno podporo dobravških lovcev. Nenazadnje se ve, kako je treba upravljati lovišče in da se lahko finančna sredstva, pridobljena iz lovišča, vračajo samo nazaj v lovišče.
M.T.
 
Fotografije: 
Povsem gola nabrežja Drvanje v Zg. Verjanah
Opustela obrežja Drvanje v Zg. Verjanah brez enega grmička ali osamelca/Foto Marjan Toš
Globoka zareza v naravo za naslednjih dvajet let
Globoka zareza v naravni prostor na čagonskem polju v Pesniški dolini/Foto Marjan Toš
Kam nas to peljejpg
Kam to vodi?/Foto Marjan Toš
Ena redkih solidnih remiz za fazane v Sp. Veranah ki ji grozi posek
Edina solidna remiza za fazane v Sp. Verjanah, ki pa ji grozi posek/Foto Marjan Toš