Ilustrativna podoba srne ob gozdnem robuIlustrativna podoba gozdne poti v jutranji svetlobi

Narava · Lovstvo · Naša skupnost

Z naravo.
Za prihodnje rodove.

Zgodbe iz naših gozdov in Slovenskih goric.
Znanje, spoštovanje divjadi in življenje naše družine.

Aktivnosti · Srečanja · Obvestila

Dogodki in vabila

Vabila in aktivnosti naše lovske družine. Izberite vabilo za datum, kraj in vse podrobnosti dogodka.

Vsa vabila in aktivnosti →
Narava je naš skupni dom.

Ostanimo na poteh. Pse vodimo na povodcu. Divjad opazujmo z razdalje.
Z majhnimi dejanji ohranjamo prostor za življenje.

Lovska družina Dobrava
v Slovenskih goricah
Sp. Senarska 3
2235 Sv. Trojica
d.š.: 35132213
TRR: SI 56 0410 2000 0275 855

STAREŠINA
Franc Slekovec
041 736 328

GOSPODAR
Vlado Steinfelser
031 578-161

TAJNIK
Kocuvan Marjan
041 872-876

LOVSKI ČUVAJ

Vlado Steinfelser
031 578-161

Jure Toš
041 296 696

GOSPODAR DOMA

Rado Gradišnik
040-201-283

Ivan Turčin
041-882-592

ZA POŠILJANJE KLASIČNE POŠTE

LOVSKA DRUŽINA DOBRAVA
Slekovec Franc
Kadrenci 32
2236 Cerkvenjak

UREDNIK SPLETNE STRANI
Peter Rajniš 

 

 

 

koledar

Lovna doba naše divjadi

 

 

 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše storitve in funkcionalnosti.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Prikaži podrobnosti

Dovolim piškotke

Krmišča za poljske kure so založena

Krma naj bo čim bolj podobna tisti, ki jo dobijo v naravi

Dr. Marjan Toš

Krmišče za fazane, založeno s koruzo
Krmišče naj bo založeno vse leto · Foto: Marjan Toš

Dopolnilno zimsko krmljenje poljskih kur (predvsem fazana in poljske jerebice) je biotehniški ukrep za ohranjanje kondicije, vitalnosti in preživetja male divjadi v času zimskega pomanjkanja naravne hrane. V Sloveniji je izvajanje tovrstnega krmljenja dovoljeno le na določenih lokacijah in v skladu s smernicami upravljanja lovišč.

Zaradi intenzivnega kmetijstva in pomanjkanja strnišč ter plevelnih semen v kulturni krajini poljske kure pozimi težko najdejo dovolj energijsko bogate hrane. Dobro prehranjene ptice spomladi lažje prenesejo stres ob parjenju, kar neposredno vpliva na večjo uspešnost valjenja in preživetje mladičev (kebčkov).

Redno založena krmišča preprečujejo, da bi se ptice selile v manj varna območja, kjer so bolj izpostavljene plenilcem, prometu in predvsem intenzivnemu kmetijstvu z monokulturami ter uporabo kemičnih zaščitnih sredstev.

Pri dopolnilnem krmljenju vseh vrst divjih, prostoživečih živali je treba poskrbeti, da bo krma čim bolj podobna tisti, ki jo ta divjad dobi v naravi.

Za fazane (in tudi poljske jerebice) je primerna koruza (v zrnju ali storžih), pšenica, ječmen, oves in proso. Vse te žitarice zagotavljajo potrebno energijo. Drobni ostanki sena s semeni trav in zelišč so posebej pomembni za poljsko jerebico. Lovci ponekod uporabljajo še ohrovt, repo ali krmni ohrovt na njivah. S tem kuram zagotavljajo vitamine in vodo v času snežne odeje.

Eno od nepisanih pravil je, da naj bodo krmišča v revirjih, kjer lovcem še uspeva ohranjati fazane in jerebice, založena vse leto.

V zimskih pogojih pa je treba posebej paziti na poljske jerebice in jim omogočiti dostop do zelene krme (detelja, lucerna) pod snegom. Običajno se naredijo gazi ali spluži sneg. Poleg vsega tega pa lovci v teh predelih lovišča intenzivneje nadzorujejo zaradi povečanega števila predatorjev, zlasti lisic, kun in v zadnjih letih tudi šakala.

Fazan na travnati površini
Fazane in poljske jerebice je treba pozimi dopolnilno krmiti · Foto: Marjan Toš